TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba R. S. se glede tožnika A. L. zavrže, glede tožnika F. R. pa zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da iz predloženega pooblastila izhaja, da pooblaščenec R. S. ni odvetnik, da pa je v pooblastilu predvideno, da se bosta pooblastitelj in pooblaščenec posebej dogovorila o nagradi. Pritožbeno sodišče soglaša z oceno, da gre za dogovor o nagradi, do katere pooblaščenec glede na predpise, ki veljajo v R Sloveniji, ni upravičen, saj lahko v skladu z določbo 2. člena Zakona o odvetništvu proti plačilu stranke pred sodišči zastopa le odvetnik, drugačno ravnanje pa je opredeljeno kot prekršek (71a člen ZOdv). Gre torej za nezakonito (in kaznivo) ravnanje pooblaščenca, ki mu je prvostopenjsko sodišče zato utemeljeno odreklo pravico do zastopanja drugega tožnika pred sodiščem (2. odst. 87. člena ZPP). Pri tem se prvostopenjsko sodišče v celoti ustrezno sklicuje na takšno stališče teorije, ki se z argumentom prepričljivosti opira na nemško sodno prakso (Galič v Ude et al., Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, str. 371, Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2006).