TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba

1. v 1. odstavku izreka spremeni tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 18.778,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.500.000,00 SIT od 11. 2. 2004 do 31. 12. 2006, od 18.778,16 EUR pa od 1. 1. 2007 do plačila, v roku 15. dni, da ne bo izvršbe.

2. razveljavi v 1. odstavku izreka glede zavrnitve obveznosti plačila 35.887,17 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.600.000,00 SIT od 26. 9. 2001 do 31. 12. 2006 in od 35.887,17 EUR od 1. 1. 2007 do plačila, v 2. in 3. odstavku izreka pa v celoti,

in se v razveljavljenem delu vrne zadeva v novo sojenje sodišču prve stopnje.

3. Sicer se pritožba zavrne in se v nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdi 1. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje (to je glede zavrnitve obveznosti plačila 18.778,16 EUR in glede zakonskih zamudnih obresti od 9,000.000,00 SIT od 26. 9. 2001 do 11. 2. 2004, od 4.500.000,00 SIT od 11.2.2004 do 31. 12. 2006 ter od 18.778,16 EUR od 1. 1. 2007 do plačila).

3. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

 

V sodni praksi se je že uveljavilo stališče, da je pogodba o prenosu poslovnega deleža nična (brez pravnega učinka), če je kršena zahteva po obličnosti tovrstne pogodbe (1. odstavek 70. člena ZOR v zvezi s 3. odstavkom 416. člena ZGD-E; sodba Vrhovnega sodišča RS III Ips 42/2006 z dne 19. 12. 2006). Če je pogodba o glavni obveznosti nična, pa sankcije v zvezi z aro iz 80. člena ZOR ne morejo biti utemeljene, ker je narava dogovora o ari akcesorna (1. odstavek 79. člena ZOR).

Trditve tožeče stranke, da je "do zamika vplačil na strani tožeče stranke prišlo izključno iz razloga nezaupanja, ki se je pojavilo, ker mu tožena stranka ni dostavila nikakršnih dokazil o lastništvu" ter "v upanju, da se bo to glede na obljube vendarle zgodilo, ko pa kljub plačani ari od tožene stranke ni dobil nobene reakcije v smislu predložitve dokazil, mu je postalo jasno, da tožena stranka verjetno sploh ni zemljiškoknjižni lastnik," dopuščajo možnost kvalifikacije, da je tožeča stranka uveljavila ugovor ogroženosti in zato morda upravičeno zadržala svojo izpolnitev (prim. 123. člen ZOR).