TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se II. in III. tč. izreka delnega nadomestnega sklepa sodišča prve stopnje razveljavita, I. tč. izreka tega sklepa pa se spremeni tako, da se sedaj glasi:

1." Sodba Okrajnega sodišča na Jesenicah P 12/2021 z dne 23. 12. 2024 se delno nadomesti tako, da se v 2. tč. izreka sodbe, s katerim je bilo odločeno o stroških postopka, besedilo pravilno glasi: "Tožena stranka A. A. je dolžan v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje III Cp 694/2025 z dne 9. 6. 2025 povrniti tožeči stranki B. A. pravdne stroške v višini 866,52 EUR v korist proračuna Republike Slovenije in sicer na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Kranju št. ... s sklicem na SI ... (koda namena GOVT, namen: plačilo po odločbi Bpp št. 001/2021), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku prostovoljnega izpolnitvenega roka do plačila."

2. Tožena stranka A. A. je dolžan v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje III Cp 694/2025 z dne 9. 6. 2025 povrniti pravdne stroške tožeče stranke B. A. v višini 629,02 EUR v korist proračuna Republike Slovenije in sicer na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Kranju št. ... s sklicem na SI ... (koda namena GOVT, namen: plačilo po odločbi Bpp št. 002/2024), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku prostovoljnega izpolnitvenega roka, do plačila."

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem a nerazveljavljenem in nespremenjenem delu potrdi delni nadomestni sklep sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Sodišče prve stopnje pri izdaji sodbe ni upoštevalo stroškov, ki so bili plačani iz proračuna za izdelavo izvedenskega mnenja v višini 629,02 EUR, kar je sodišče prve stopnje želelo popraviti z izdajo delnega nadomestnega sklepa in kar je središčna ost pritožbenega izpodbijanja. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz podatkov spisa izhaja, da so bili ti stroški izvedencu priznani in plačani ter da so bili založeni iz proračunskih sredstev. Teh ugotovitev sodišča prve stopnje pritožba ne izpodbija. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da (tudi) v tem delu ni bilo zakonske podlage za izdajo delnega nadomestnega sklepa iz 343.a člena ZPP, zmotne pa so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje odločitev v tem delu sprejelo na podlagi pritožbe toženca in da je s tem kršilo prepoved reformationis in peius iz 359. člena ZPP ter da sodišče prve stopnje s sklepom ne bi smelo naložiti tožencu, da plača v proračun tudi te stroške. Sodišče prve stopnje je namreč na podlagi 46. člena ZBPP odločilo o teh stroških po uradni dolžnosti. Na podlagi te zakonske določbe je sodišče, ki vodi postopek, dolžno po uradni dolžnosti upoštevati vse stroške, ki so bili izplačani iz proračuna iz naslova brezplačne pravne pomoči in ni vezano na zahteve oziroma priglašene stroške stranke. Pri tem se odločba, s katero sodišče odloči o stroških, šteje za izvršilni naslov, ki pripada RS. Sodišče prve stopnje je dolžno odločiti o vseh stroških, ki so bili plačani iz sredstev brezplačne pravne pomoči tudi iz razloga, ker priznane stroške državno odvetništvo lahko izpodbija v upravnem postopku. Nosilec terjatve je namreč Republika Slovenija, ki v postopku ni sodelovala in ni prejela odločbe, s katero bi bilo odločeno o povrnitvi stroškov izvedenca, ki so bili med pravdo plačani iz proračuna RS. Tudi časovni okvir izdaje sodbe in izpodbijanega sklepa je znotraj roka terjatve, ki jo ima Republika Slovenija zoper toženca.