TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba druge toženke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu: v prvem odstavku točke I. in prvem odstavku točke IV. izreka potrdi.

II. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se ugodi tožbenemu zahtevku v delu, ki se glasi, da sta toženki solidarno dolžni na svoje stroške in pod carinskim nadzorom uničiti 93.600 kosov energijske pijače Red Bull v skupni teži 26.270 kg, zadržanih z odločbo Finančnega urada Koper, št. 4243-1038/2021-1 z dne 16. 9. 2021 ter 93.600 kosov energijske pijače Red Bull v skupni teži 26.340 kg, zadržanih z odločbo Finančnega urada Koper, št. 4243-1039/2021-1 z dne 16. 9. 2021 v roku 15 dni pod izvršbo.

III. Pritožbi pravdnih strank glede stroškov postopka (V. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje) se zavrneta in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, a nespremenjenem, delu potrdi.

IV. Druga toženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, je pa dolžna v roku 15 dni tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 4.354,92 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Ne glede na določbo drugega odstavka 121. člena ZIL-1, ki zahteva tehtanje med med resnostjo kršitve in zahtevkom po uničenju, torej odločanje upoštevaje načelo sorazmernosti, pa je sodišče tudi pri odločanju o odstranitvenih ukrepih po ZIL-1 vezano na pravila trditvenega in dokaznega bremena iz 212. člena ZPP.

Prav ima torej pritožnica, da je sodišče prve stopnje ob odsotnosti trditev tožene stranke glede njenih trditev, ki se nanašajo na težo kršitve in njen interes imetnika pravice do blagovne znamke, napačno odločilo, da zahtevek za uničenje ni utemeljen. Glede na nesporna dejstva, da gre za veliko količino blaga, na katerega se nanaša kršitev, in da je šlo za dve pošiljki in torej ne gre za enkratno kršitev, je mogoče zaključiti, da je šlo za težko kršitev pravic imetnika znamke. Poleg tega so podana neprerekana dejstva tožnice glede njenega interesa, da se učinkovito zavarujejo njene pravice, in sicer se je v Sloveniji v letu 2021 v kratkem času soočila s številnimi zasegi pijače zaradi suma, da gre za kršitev njenih pravic.

Sodišče ne sme samo, brez (konkretnih) trditev (tožene) stranke, ugotavljati dejstev, ki govorijo v prid varstva lastninske pravice in proti temu, da se sporno blago uniči, tudi če mu zakon nalaga, da mora upoštevati načelo sorazmernosti. Tudi to tehtanje se giblje v okvirih procesnega gradiva, ki ga ponudijo stranke, torej v okviru njihovih trditev.