TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sklep Okrožnega sodišča v Kranju št. K 91/2002 z dne 29. 4. 2003 se razveljavi in se zadeva vrne Okrožnemu sodišču v Kranju v novo odločanje.

Stališče sodišča, da mora obdolženec, ki v postopku uporablja določen jezik, v tem istem jeziku sodišču tudi podajati svoje vloge, kljub dejstvu, da mu je ves čas trajanja postopka odvzeta prostost, je po presoji Ustavnega sodišča v neskladju s pravico do uporabe svojega jezika in pisave iz 62. člena Ustave. Ker je bil torej pritožnik nezmožen pisne komunikacije s sodiščem v jeziku, katerega je sicer uporabljal za ustno sporazumevanje v postopku, mu šele spoštovanje pravice do uporabe svojega jezika in pisave (62. člen Ustave) omogoča uresničitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) oziroma pravice do poštenega sojenja. S takšno ureditvijo se zagotavlja, da nima nobena od strank prednosti pred drugo, s čimer se v največji možni meri pripomore k ustavno zahtevani vzpostavitvi enakosti orožij. Zahteva po poštenem postopku velja za postopek kot celoto in ne zgolj za ustno glavno obravnavo oziroma zaslišanje. Glede na navedeno Ustavno sodišče ocenjuje, da je bila pritožniku kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.