TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožbi prvotožene stranke se ugodi in se izpodbijana sodba v II. točki izreka spremeni tako, da se ta sedaj glasi:

„Tožeča stranka je dolžna povrniti prvotoženi stranki njene pravdne stroške v znesku 146.200,00 SIT (sedaj 610,05 EUR) v roku 8 dni pod izvršbo, v primeru zamude s plačilom pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi."

2. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se izpodbijana sodba v I. in III. točki izreka potrdi.

3. Tožeča stranka je dolžna drugotoženi stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 270,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 8-dnevnega roka od vročitve te sodbe dalje do plačila.

 

Leasing pogodba, ki jo je tožeča stranka sklenila z drugotoženo stranko, in iz nje izhajajoč interes tožeče stranke do nemotene uporabe vozila v razmerje med toženima strankama ne more poseči na način, kot to želi tožeča stranka. Razmerje med toženima strankama glede storitev in ugodnosti po sistemu zavarovanja (Identicar) je namreč obligacijsko pravno razmerje, katerega temeljna značilnost je tudi njegova relativnost (148. člen ZOR).

Res je, da opisano načelo relativnosti pogosto nasprotuje potrebam življenja, ki zahtevajo, da se v določenih primerih priznajo pogodbene pravice tudi tretjim osebam, ki niso sodelovale pri sklepanju pogodbe. Vendar tudi v takšnih primerih načela relativnosti ne more preseči sam obstoj interesa tretje osebe oziroma sam obstoj nekega drugega pravnega razmerja med drugima strankama.