TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v 3. točki izreka:

* delno tako spremeni, da je tožena stranka (poleg že pravnomočno prisojenih 11.812,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 25. 9. 2009 dalje do plačila) dolžna tožniku plačati še 1.300,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 25. 9. 2009 dalje do plačila;

* razveljavi za znesek 4.000,00 EUR (glede zavrnilnega dela odškodnine iz naslova pretrpljenih duševnih bolečin zaradi zmanjšanih življenjskih aktivnosti) in posledično glede sorazmernega dela pravdnih stroškov ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem in nerazveljavljenem, a izpodbijanjem delu (3. točka izreka) sodba sodišča prve stopnje potrdi.

III. Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

V pravdnem postopku so dokazila prirejena. Sklepanje sodišča prve stopnje, da določena poškodba pri tožniku ni podana, ker je izvedenec pojasnil, da je do te ugotovitve prišel na podlagi podatkov, ki mu jih je posredoval tožnik, iz medicinske dokumentacije pa poškodba ne izhaja, je najmanj preuranjeno. Četudi poškodba iz medicinske dokumentacije ne izhaja in je izvedenec na tej podlagi ne more potrditi, to še ne pomeni, da tožnik ne bi mogel dokazati, da je do poškodbe in posledic zaradi nje prišlo. O obstoju tega dejstva je namreč izpovedal sam, dodatno njegov obstoj potrjujejo tudi listine v spisu in zaslišanje priče. Metodološki napotek, zapisan v 8. členu ZPP, od sodišča terja, da skrbno oceni vse dokaze, nato pa izpelje zaključek o (ne)obstoju nekega dejstva. Tega sodišča prve stopnje ni storilo, zato je zagrešilo relativno bistveno kršitev postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.