TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožba tožeče stranke v celoti zavrne, pritožbi tožene stranke pa se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki spremeni tako, da se glasi:

"I. Prikrita darilna pogodba, ki sta jo pogodbeni stranki poimenovali "Kupoprodajna pogodba" in je bila sklenjena dne 15. 9. 2008 med pokojnim A. A. ..., rojenim ..., umrlim ..., nazadnje stanujočim ... kot prodajalcem, ter prvim tožencem B. A., rojenim ... kot kupcem, je nična v delu, ki se nanaša na tožnici pripadajoči delež iz naslova skupnega premoženja, to je 3/10."

II. V ostalem se revizija zavrne.

III. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka na prvi, pritožbeni in revizijski stopnji.

Za navidezno pogodbo je značilno, da stranki vede simulirata obstoj pogodbe, katere sklenitve v resnici ne želita. Njuno soglasje volj torej ni usmerjeno v nastanek pogodbenega razmerja, marveč zgolj v nastanek videza pogodbe. Ker nastane zgolj videz sporazuma o bistvenih sestavinah pogodbe, ta v resnici ni sklenjena (15. člen OZ), saj resnični konsenz volj ni podan. Navidezna pogodba zato nima učinka med pogodbenima strankama (prvi odstavek 50. člena OZ). Iz vsega povedanega jasno sledi, da takšna pogodba ni nična, marveč sploh ne obstaja, je torej neobstoječa.

V sedanjih razmerah in na sedanji stopnji družbenega razvoja je lastnina eden izmed najpomembnejših mehanizmov tržnega sistema in s tem gospodarskega in družbenega razvoja. Sodišča jo zato morajo, kadar to ustreza okoliščinam konkretnega primera, varovati tudi z najmočnejšo sankcijo ničnosti.

Za manjše pravno varstvo enostranskih pogodb obstaja utemeljen razlog. Zakonec, ki enostransko in neodplačno razpolaga s skupnim premoženjem, namreč iz takega posla ne pridobi premoženjske koristi, iz katere bi lahko drugemu zakoncu povrnil prikrajšanje.

Darilni namen (causa donandi) lahko že po naravi stvari korenini le v lastni (darovalčevi), ne pa tuji lastninski pravici. Sporna pogodba tako v delu, kjer se nanaša na tisto, kar iz naslova skupnega premoženja pripada tožnici, nima podlage in je zato nična tudi iz razloga po četrtem odstavku 39. člena OZ.

Če neodplačno razpolaganje poseže v nujni delež, lahko dediči zahtevajo vrnitev daril po določbah ZD. Takšno zakonsko varstvo dedičev povsem zadostuje, zato je uporaba sankcije ničnosti izključena.