TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sklep Višjega sodišča v Ljubljani in sklep Temeljnega sodišča v Kranju, Enota v Radovljici se razveljavita in se zadeva vrne pristojnemu sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Vmesna sodba iz leta 1953, ki je bila izdana v času, ko so se uporabljala kot pravna pravila določbe Civilnega pravdnega postopka z dne 13/7-1929, ni to brez vmesnega ugotovitvenega predloga, je imela učinek pravnomočnosti le glede zahtevka, o katerega podlagi je bila izdana. Zato veže stranke in sodišča le v teh mejah in ji ni mogoče priznavati širšega učinka pravnomočnosti, kot ga je imela v času svoje izdaje. Ustavno sodišče ni presojalo ustavnosti in zakonitosti vmesne sodbe iz leta 1953, odreklo ji tudi ni njene pravnomočnosti, ki pa, glede na takrat veljavne predpise, ki so tako posebno vmesno sodbo dopuščali, glede na način, kako je bila izdana, ni mogla učinkovati zunaj meja izrecnih zahtevkov oziroma predlogov pravdnih strank. Ustavno sodišče je izpodbijana sklepa razveljavilo, ker je ugotovilo, da je bila kršena pritožnikova temeljna ustavna pravica do dedovanja iz 33. člena Ustave. V ponovnem postopku bo moralo sodišče prve stopnje opraviti nov zapuščinski postopek v skladu z določbo 74. člena ZDen in ne bo vezano z vmesno sodbo iz leta 1953.