TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.

Iz določbe tretjega odstavka 59. člena EZ v zvezi s služnostnim upravičencem, v katerega korist se sklepa pogodba o ustanovitvi služnosti oziroma eventualno vodi postopek omejitve lastninske pravice s služnostjo, jasno izhaja, da se postopek omejitve lastninske pravice vodi v korist vsakokratnega izvajalca dejavnosti sistemskega operaterja infrastrukture, ki pa se v času odločanja personificira v trenutnem izvajalcu dejavnosti sistemskega operaterja infrastrukture. Gre namreč za splošno pravno normo, ki se tako v trajanju služnosti kot tudi služnostnem upravičencu realizira glede na dejansko stanje konkretnega pravnega razmerja.

Z vprašanjem, ali mora biti podana identiteta med predlogom sporazuma in kasnejšo zahtevo za omejitev lastninske pravice, revidentka posega v vsebinsko ustreznost predhodne faze upravnega postopka (vsebino ponudbe za sklenitev pogodbe o pridobitvi služnosti), ki pa ni predmet presoje Vrhovnega sodišča in kot tako po vsebini zadeve ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

S pavšalnimi navedbami, da izpodbijana odločitev posega v njeno ustavno pravico do zasebne lastnine in da odločitev o omejitvi lastninske pravice pomeni odvzem te pravice, saj lahko služnostni upravičenec na podlagi izpodbijane odločbe pridobi(va) gradbeno dovoljenje, revidentka ni izkazala zelo hudih posledic.