TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh nerazdelno povrniti 1.138,32 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Obravnavani pogodbi o finančnem leasingu nepremičnin, kakršna sicer ni urejena z materialnopravnimi predpisi, imata res pretežno lastnosti prodajne pogodbe na obroke oziroma s pridržkom lastninske pravice. Prvi toženec je po svoji pogodbi o leasingu 2/3 poslovnih prostorov plačal polog 100.000,00 EUR, stroške 10.611,50 EUR, DDV 111.858,20 EUR, se zavezal pet let plačevati mesečne obroke po 2.660,40 EUR in pridobil opicijo odkupa v višini 304.667,00 EUR, ki je zapadla v plačilo 18. 11. 2014. Drugi toženec se je po enaki pogodbi o leasingu 1/3 istih poslovnih prostorov zavezal v višini 1/3 teh zneskov. Lastninsko pravico je zadržal tožnik, medtem ko sta toženca pridobila ekonomsko lastnino, saj sta pridobila posest in uživanje, ter sta po plačilu pologa in DDV lahko pet let zbirala denarna sredstva za dokončno plačilo. Do tedaj sta plačevala mesečne obroke, ki so bili sestavljeni iz obresti in razdolžnine. Ostanek za plačilo ob odkupu poslovnih prostorov ni bil nizek, saj je predstavljal kar 45% od vseh predvidenih plačil, kar ni značilno za pogodbe o leasingu, po katerih se pogosto s plačilom zadnjega obroka stvar odplača v celoti in s tem odkupi. Toženca sta imela na voljo uresničiti opcijsko pravico in predmet odkupiti ali podaljšati obdobje finančnega leasinga ali vrniti predmet v neposredno posest leasingodajalcu. Na podlagi navedb pravdnih strank in vsebine pogodb o leasingu sodišče prve stopnje ni imelo dejanske podlage za obravnavanje razmerja kot najemnega po ZPSPP.