TFL Vsebine / TFLGlasnik

Generalna direktorica policije mag. Tatjana Bobnar je v uvodu konference Poslovna forenzika dejala, da so kazniva dejanja, ki so najbolj zaznamovala zadnje desetletje, zagotovo gospodarska in korupcijska kazniva dejanja, pri katerih je običajno povzročena tudi največja materialna škoda in pridobljene največje protipravne premoženjske koristi.

In ravno preiskave tovrstnih kaznivih dejanj so bile v središču pozornosti že tretje konference Poslovna forenzika, ki so jo 18. in 19. septembra 2019 organizirali Tax-Fin-Lex, Visoka šola za računovodstvo in finance, Inštitut za forenzične preiskave v financah in računovodstvu pri VŠR ter Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani. Povabilu, da prispevajo svoja znanja in izkušnje, se je odzvalo 25 strokovnjakov, nekateri tudi iz tujine.

»Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti dosega največji delež materialne škode med vsemi gospodarskimi kaznivimi dejanji. Letos je ta delež kar 60-odstoten,« je še povedala generalna direktorica policije. Vlivajo pa nekaj optimizma uradni statistični podatki policije, ki kažejo trend upadanja števila kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete od leta 2015 dalje. Takrat so jih, tako Bobnarjeva, obravnavali skoraj 13.000, lani pa nekaj več kot 8.000 (leta 2015 je bilo obravnavanih 12.892, leta 2018 pa 8.382 tovrstnih kaznivih dejanj). Še vedno pa gospodarska kriminaliteta v celotni kriminaliteti predstavlja visok delež, približno 15 odstotkov. Škoda, povzročena z gospodarskimi kaznivimi dejanji, je lani dosegla kar 483 milijonov evrov.

Na podlagi rezultatov že 15. globalne raziskave Ernst & Young o prevarah, izvedene ob koncu leta 2018, je osrednji govornik prve sekcije, sicer globalni partner za forenziko transakcijskih storitev pri Ernst & Young, John Wilkinson, dejal, da se je prav vsaka organizacija (gospodarska, vladna, nevladna) v zadnjem letu soočila s prevaro in (ali) gospodarskim kaznivim dejanjem. Zanimivo je tudi, da je v raziskavi globalno 38 odstotkov anketirancev menilo, da so podkupovanje in korupcijske prakse široko razširjeni, medtem ko je v razvitih državah ta delež 20 odstotkov, v tako imenovanih razvijajočih se državah (angl. emerging countries) pa kar 53 odstotkov vseh sodelujočih.

Yuri Sidorovich, vodja oddelka forenzike za jadransko regijo iz družbe Deloitte, je poudaril, da v Sloveniji izgubimo več kot 140 milijonov EUR (cca. 6 %) davkoplačevalskega denarja na račun korupcije v zdravstvu; dodatnih 95 milijonov EUR (cca. 10 %) verjetno izgubimo ob izvajanju investicij na državni ravni; poleg tega podjetja v Slovenji zaradi prevar izgubijo v povprečju 4-5 % letnih prihodkov; stroški korupcije bi v Sloveniji utegnili celo presegati 3,5 milijarde EUR, kar je več kot 7,5 % BDP (The Greens/EFA Group, 2018); po oceni Svetovne banke znaša letni znesek plačanih podkupnin približno bilijon (1.000 milijard) USD, ocene pa kažejo, da znašajo skupni stroški korupcije 2,6 bilijona USD, kar znaša do 4 % svetovnega BDP (OECD, 2014).

Jože Kozina, vrhovni državni tožilec, je opozoril na tri obraze davčnega izmikanja (davčno izogibanje/zaobidenje/utajevanje) kot zrcalne prispodobe vrednostnih usmeritev in življenjskih stilov njihovih vsakokratnih izvajalcev.

Drago Kos je opozoril, da Slovenija zaradi neusklajenega in decentraliziranega načina upravljanja z zaseženim premoženjem na letni ravni izgublja 749.858.817,20 EUR (ki bi jih lahko "zaslužila" s centralizacijo tega upravljanja) in bo ob nespremenjenem načinu upravljanja z zaseženim premoženjem država v naslednjih desetih letih utrpela za 7.745.516.492 EUR kumulativne škode. Kaj lahko storimo? Uskladiti in centralizirati bi morali postopke za zaseg, upravljanje in odvzem premoženja nezakonitega izvora oziroma ustanoviti agencijo za upravljanje z zaseženim premoženjem ("AUZP"), katere cilj bi bilo sodelovanje pri zasegu premoženja (s potrebnim strokovnim znanjem za odločitev o zasegu in hrambi zaseženega premoženja), optimizacija stroškov hrambe, maksimiranje učinkov prodaje in razbremenitev sodišč. AUZP nima originarnih (lastnih) pooblastil, ampak deluje izključno na podlagi pooblastil in zahtev organov odkrivanja in pregona ter sodišč, ob tem pa zagotavlja najvišjo možno stopnjo strokovnega znanja za najbolj racionalne in učinkovite postopke z zaseženim premoženjem.

V drugih državah to že imajo urejeno:

• na policiji: Avstrija, Češka, Estonija, Francija, Finska, Madžarska, Latvija, Poljska, Slovaška, Švedska, VB, Škotska
• na državnem tožilstvu: Bolgarija, Danska, Litva, Nizozemska
• na ministrstvu za pravosodje: Nemčija, Španija
• na ministrstvu za finance: Grčija
• na sodišču: Luksemburg
• na UPPDFT: Ciper
• na specializiranih agencijah: Belgija, Francija, Irska.

 

Klaudijo Stroligo, svetovalec OZN, Sveta Evrope in Svetovne banke za področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, je predstavil spremembi dveh Direktiv, in sicer:

• Direktiva 2018/843 Evropskega Parlamenta in Sveta o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, s katero morajo biti nacionalni predpisi usklajeni do 10. januarja 2020 in katere glavne spremembe so vzpostavitev registrov dejanskih lastnikov pravnih oseb, trustov in bančnih računov ter novi trendi, povezani s terorističnimi napadi v Evropi:
  - uporaba novih tehnologij (virtualne valute),
  - povezanost mednarodnega organiziranega kriminala s terorizmom;
• Direktiva 2018/1673 Evropskega Parlamenta in Sveta o boju proti pranju denarja z uporabo kazenskega prava, ki ima rok za uskladitev 3. 12. 2020 in določa minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na področju pranja denarja. Z Direktivo naj bi izboljšali postopke mednarodnega sodelovanja na področju organiziranega kriminala in financiranja terorizma: 30-50 % vseh sumljivih transakcij, ki so jih sporočili policiji/tožilstvu, se nanaša na mednarodne transakcije.

Slovenija pripravlja spremembe zakonodaje, ki bodo v skladu z obema direktivama.

Okrogla miza

Posebne pozornosti je bila deležna okrogla miza, ki jo je za portal Tax-Fin-Lex povezoval voditelj Igor E. Bergant, sodelovali pa so Jože Kozina, Drago Kos, Ivan Simič, John Wilkinson, Branko Mayr in Klaudijo Stroligo.

John Wilkinson je na okrogli mizi med drugim dejal, da se svet danes izredno manjša, k temu pa je pritrdil tudi Klaudijo Stroligo.

»Goljufanje še nikoli ni bilo tako preprosto kot danes, saj je strošek, ki ga porabi storilec, da z goljufivo ponudbo istočasno 'cilja' stotine ali tisoče ljudi, zanemarljiv oziroma ga praktično ni. Po drugi strani in če se s kolegom Kosom spomniva, smo v času dela v policiji rekli, da so kriminalci vedno korak pred nami, a jih mi že vidimo, danes pa so kriminalci tako daleč spredaj, da jih ne vidimo več.

Naj povem s primerom. Države zadnja leta zaradi preprečevanja pranja denarja delajo nacionalne ocene tveganja. In koliko držav je v EU registriralo cyber kriminal kot problem? Našli boste eno ali dve od tridesetih – v ZDA pa so že leta 2015 zneske oškodovanja zaradi tega kriminala ocenili na 500 milijard dolarjev! Znesek je enak znesku protipravne premoženjske koristi zaradi mamil.«

Kako vplivati na javno, a tudi na zasebno zavest, je povezovalec vprašal Draga Kosa in spomnil na Kosovo vodenje Komisije za preprečevanje korupcije.

»Včasih se je težko odločiti, kako črnega boš predstavil črnega hudiča, da bi izzval angažiranost ljudi. Če ga pobarvaš preveč črno, ljudje porečejo, da je prehud in da se sploh ne splača ukvarjati z njim. Če pa ga predstaviš premalo hudega, ljudje začnejo podcenjevati nevarnost, ki jo prinaša. Veliko truda smo potrebovali, da smo hudiča predstavili dovolj črnega, a obvladljivega. Danes imam občutek, da smo v obdobju neke apatije, ko je le nekaj posameznikov, ki še govorimo in vpijemo o tem. Boj proti korupciji in goljufijam ni nikogaršnja prioriteta več.«

Jože Kozina, vrhovni državni tožilec je ocenil odzive na nevarne družbene pojave.

»Tisti, ki je močno motiviran, da bo goljufal, in bo imel tudi ekipo strokovnih pomočnikov, bo zmeraj pred nami. In ko to postane nekakšna folklora, je razumljivo, da tudi 20 vrhunskih kriminalistov in 20 vrhunskih tožilcev pa še deset sodnikov, ki so strokovni in pogumni, da to sodijo, temu ne more biti kos. Nato pa je ta peščica ljudi, ki bi lahko delali tudi kaj drugega za isti denar, izpostavljena medijskim pritiskom v maniri športnega imperativa uspeh za vsako ceno. Če ne zmagaš v nekem odmevnem procesu, si zguba in išči drugo službo. Ko pa se to prenese še na policijo in sodstvo, se sprašujem, komu ta javnost, ki je večkrat močno zavedena, naslavlja očitke, da ti organi ne delujejo.«

O perspektivi na tem področju je Branko Mayr ocenil, da je temeljni problem tam in takrat, ko se preiskava začne.

»Če hočemo biti učinkoviti, je preiskava, med katero vas od začetka spremljajo kamere in medijski pomp, obsojena na slab rezultat. Zaradi pritiska javnosti je glavna naloga forenzike, to je zbiranje in zavarovanje dokazov, problem. Medijski ali, če hočete, javni linč naj bo na koncu. Dajmo prednost vladavini prava in ne populusa.«

Mayr je še posebej ocenil, da imajo preiskovalci pogosto med novinarji, ki spremljajo črno kroniko, sovražnike in da bi tudi oni morali upoštevati načelo o tem, da mora biti zgodba stoodstotno dokazana.

Ivanu Simiču se denimo zdi neverjetno, »da zjutraj ob štirih ob neki hišni preiskavi pride na kraj dogodka novinarka povsem urejena, brezhibno naličena. Nedvomno je bila mnogo pred tem obveščena in dogovorjena. Mediji bi morali biti zunaj tega. Kolikokrat se mi zgodi, da sem vključen v neki proces in zvečer gledam televizijo: isti ljudje, isti postopek, a čisto druga zgodba.«

Posebej je bilo zanimivo prisluhniti Simiču, ko se je obregnil ob pogosto sintagmo poročevalcev: 'odnesli so denar ven'.

»Te in takšne argumentacije ne sprejemam več. Danes imajo banke vse podatke, hujše so kot davkarija. Nemogoče je odnesti denar, da tega nihče ne vidi; vsa nakazila v davčno ugodna območja so od 18. oktobra 2011 objavljena v uradu za preprečevanja pranja denarja in terorizma. In ko seštevaš te podatke, nikakor ne prideš do številk, s katerimi manipulira politika.

Pred evropski volitvami smo tako brali in gledali na TV, da se v Sloveniji vsako leto utaji 4 milijarde davka – vseh nakazil v tujino pa je bila ena milijarda. Ampak od tega je 80 odstotkov upravičenih, saj imamo v tujini Telekom, imamo tiste, ki kupujejo obveznice v Luksemburgu, in ne vem kaj še vse. Ostane 200 milijonov davčne osnove, torej bi bilo davka 20 milijonov in ne 4 milijarde. Na koncu, ko pa dokažeš, da od vsega ni bilo nič, tega nihče ne objavi.«

Kaj lahko stori vsak med nami?

»To se zagotovo začne z vzgojo otrok,« je prepričan Simič. »A danes je to težko početi, ko gledaš, kako preganjajo toliko in toliko storilcev, na koncu pa so vsi oproščeni. In ti otrok, ko dopolni 18 let, očita, da si ga učil poštenja, barabe pa vozijo ferrarije.«

Zanimivo se je na razpravo navezal tudi Jože Kozina.

»Danes se nihče ne ukvarja z raziskovanjem sprožilcev, ki ljudi peljejo v takšen kriminal. To niso ljudje, ki živijo v pomanjkanju, to niso ljudje, ki trpijo ne vem kaj. To so ljudje, ki hočejo še več – zakaj? Morda bi na tem področju v prihodnje začeli blažiti problem.«

Za zaključek pa ni bilo moč najti primernejše misli, kot jo je izrekel Drago Kos.

»Če se zgodi obsodilna sodba, bo tožilstvo naslednji dan dobilo očitke, da je bilo politično motivirano. Ko se zgodi oprostilna sodba, kdo je na tapeti – spet tožilstvo. Čudim se strokovnjakom, ki še vztrajajo: karkoli naredijo, je narobe. Namesto, da bi podpirali dobro delo strokovnjakov, v Sloveniji vse vrednotimo skozi politične oči – odvisno od tega, kdo je na oblasti.«

Več slik s konference si lahko ogledate na našem Facebook profilu - slike 1. dne ter slike 2. dne.