TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Uredba o državnem prostorskem načrtu za rekonstrukcijo dela daljnovoda 2 x 110 kV Gorica–Divača (odsek Renče) (Uradni list RS, št. 47/16) ni v neskladju z Ustavo.

Sodelovanje javnosti pri okoljskem odločanju je temeljnega pomena. Gre tako za pravico predstavnikov civilne družbe kot za bistveno procesno zahtevo, ki je namenjena varstvu okolja samemu, saj je prav uresničitev te zahteve nujni pogoj, da lahko predstavniki civilne družbe učinkovito udejanjajo svojo dolžnost in skrb za varstvo okolja. Iz pravice do sodelovanja javnosti pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov ne izhaja obveza pripravljavca akta, da upošteva vsako pripombo in predlog javnosti. Pripravljavec ima v okviru zagotovitve učinkovitega sodelovanja javnosti dolžnost, da prejete pripombe in predloge preuči in do njih zavzame argumentirana stališča.    Pravno varstvo pravice do sodelovanja javnosti v postopku sprejemanja prostorskega akta v primeru zatrjevane spremembe prostorskega akta po javni razgrnitvi je posameznikom, ki za to izkažejo pravni interes, zagotovljeno s pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti prostorskega akta oziroma postopka njegovega sprejemanja. Z vidika spoštovanja pravice do sodelovanja javnosti je pri tem ključno razlikovanje med nebistvenimi spremembami prostorskega akta, ki so dopustne, ter bistvenimi spremembami in dopolnitvami z načrtovanimi posegi in ureditvami, ki niso bili javno razgrnjeni in javno obravnavani, oziroma v tistih smereh, ki so bile predlagane v pripombah, podanih na javni razgrnitvi in obravnavi. Breme zatrjevanja, da gre za tako spremembo, ki bi terjala ponovno javno razgrnitev prostorskega akta, je na pobudniku, dejstva, ki jo izkazujejo, pa morajo biti prepričljivo obrazložena in izkazana.    Celovita presoja vplivov na okolje in presoja vplivov na okolje sta zelo pomembna instituta varovanja okolja in narave, predmet njune presoje in njun namen pa sta različna. Ker gre za postopka okoljske presoje, ki se v bistvenem razlikujeta, izvedba celovite presoje vplivov na okolje nima vpliva na obveznosti, ki izvirajo iz zahtev presoje vplivov na okolje, kadar je slednjo treba izvesti, in obratno tudi izvedba presoje vplivov na okolje ne more pomeniti izjeme od obveznosti presoje okoljskih vidikov, ki jih zahteva celovita presoja vplivov na okolje, kadar je ta potrebna.    Pri prostorskem načrtovanju in dovoljevanju posegov v prostor predmetu celovite presoje vplivov na okolje in presoje vplivov na okolje ustreza tudi faza, ko se posamezna okoljska presoja (kadar je obvezna) izvede. Celovita presoja vplivov na okolje je po naravi stvari tako vezana na fazo načrtovanja posameznih prostorskih ureditev, medtem ko je presojo vplivov na okolje treba izvesti pred dovoljenjem za izvajanje konkretnega posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, in je zato praviloma vezana na fazo dovoljevanja konkretnega posega v prostor (gradbeno dovoljenje) in ne že na fazo prostorskega načrtovanja, kamor se uvršča postopek sprejemanja izpodbijane uredbe. Z vidika prostorskega izvedbenega akta kot splošnega pravnega akta je bistveno, da je izvedena celovita presoja vplivov na okolje. Vprašanje presoje vplivov na okolje in s tem povezanega predhodnega postopka pa je v primerih, ko je celovita presoja vplivov na okolje izvedena, ločeno vprašanje, ki ni del faze načrtovanja prostorskih ureditev.