TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni:

1.) v III. točki izreka tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati še odškodnino v neto znesku 8.955,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneskov :

- 458,56 EUR od 16. 10. 2016 do plačila,

- 457,16 EUR od 16. 11. 2016 do plačila,

-457,16 EUR od 16. 12. 2016 do plačila,

- 457,16 EUR od 16. 1. 2017 do plačila,

- 453,11 EUR od 16. 2. 2017 do plačila,

- 453,11 EUR od 16. 3. 2017 do plačila,

- 456,67 EUR od 16. 4. 2017 do plačila,

- 456,67 EUR od 16. 5. 2017 do plačila,

- 456,67 EUR od 16. 6. 2017 do plačila,

- 420,10 EUR od 16. 7. 2017 do plačila,

- 376,50 EUR od 16. 8. 2017 do plačila,

- 376,50 EUR od 16. 9. 2017 do plačila,

- 376,50 EUR od 16. 10. 2017 do plačila,

- 157,43 EUR od 16. 11. 2017 do plačila,

- 157,43 EUR od 16. 12. 2017 do plačila,

- 200,32 EUR od 16. 1. 2018 do plačila,

- 157,43 EUR od 16. 2. 2018 do plačila,

- 157,43 EUR od 16. 3. 2018 do plačila,

- 160,99 EUR od 16. 4. 2018 do plačila,

- 155,21 EUR od 16. 5. 2018 do plačila,

- 154,97 EUR od 16. 6. 2018 do plačila,

- 154,97 EUR od 16. 7. 2018 do plačila,

- 154,97 EUR od 16. 8. 2018 do plačila,

- 131,49 EUR od 16. 9. 2018 do plačila,

- 131,49 EUR od 16. 10. 2018 do plačila,

- 131,49 EUR od 16. 11. 2018 do plačila,

- 131,49 EUR od 16. 12. 2018 do plačila,

- 131,49 EUR od 16. 1. 2019 do plačila,

- 128,39 EUR od 16. 2. 2019 do plačila,

- 128,39 EUR od 16. 3. 2019 do plačila,

- 129,05 EUR od 16. 4. 2019 do plačila,

- 129,05 EUR od 16. 5. 2019 do plačila,

- 129,05 EUR od 16. 6. 2019 do plačila,

- 129,05 EUR od 16. 7. 2019 do plačila,

- 129,05 EUR od 16. 8. 2019 do plačila,

- 129,05 EUR od 16. 9. 2019 do plačila,

ter od 1. 9. 2019 plačevati mesečno rento iz naslova izgube dohodka v znesku 129,05 EUR neto, in sicer do pravnomočnosti sodbe v plačilo zapadle rentne obroke v roku 15 dni, v bodoče v plačilo dospevajoče mesečne rentne obroke pa do vsakega 15. dne v mesecu za pretekli mesec, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po zapadlosti posameznega mesečnega rentnega obroka do plačila.

2.) v IV. točki izreka pa tako, da je tožena stranka dolžna:

- tožeči stranki plačati pravdne stroške v višini 4.035,76 EUR, v roku 15 dni od prejema sodbe višjega sodišča, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po poteku paricijskega roka dalje,

- iz naslova povrnitve stroškov v roku 15 dni od prejema te sodbe v korist proračuna (na TRR Okrožnega sodišča v Celju, št. SI56 0110 0637 0421 586, sklic 00 36-001-2019, koda namena: GOVT, namen: vračilo stroškov za tožečo stranko po odločbi Bpp 001/2019) plačati znesek 642,60 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po poteku paricijskega roka dalje.

II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni od prejema te sodbe povrniti tožeči stranki 940,32 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po poteku paricijskega roka dalje.

Škoda zaradi izgubljenega zaslužka je, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, iz katerega izvira, bodoča škoda. Odškodnina zanjo (in s tem tudi renta v prihodnje) pomeni vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo, bi pa po normalnem stanju stvari nastopilo, če ne bi bilo škodnega dogodka. O povrnitvi te škode se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutnega škodnega dogodka.

Okoliščina, da je šel tožnikov bivši delodajalec v likvidacijo, zaradi česar je prišlo do prenehanja delovnih razmerij in družbe same, ne zadostuje za sklep o nedokazanosti bodoče tožnikove zaposlitve, ki bi mu prinašala primerljivo plačo za delo, ki ga je opravljal. Pravno nepomembno za odločitev je, da je delodajalec z izbrisom prenehal, saj je tožnik v trditveni podlagi podal povsem zadostne trditve o tem, da bi se tudi potem (po likvidaciji) še naprej preživljal tako, kot se je pred nezgodo, in sicer z delom gozdnega delavca.

Ker toženka glede na zadostno trditveno podlago tožnika ni podala ugovorov, da tožnik ne bi mogel v bodoče drugje pridobiti dela, kot ga je opravljal v času delovne nezgode, ki bi mu prinašal zaslužek, kot bi ga prejemal, če ne bi bilo škodnega dogodka, je mogoče že na podlagi neprerekanih tožnikovih trditev zaključiti, da bi se tožnik zelo verjetno še naprej preživljal tako, kot se je pred nezgodo.