TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v II. točki izreka v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje v I., II. in III. točki izreka delno spremeni, tako da se glasi:

„Ugotovi se, da je tožeča stranka v delovnem razmerju pri toženi stranki od 4. 1. 2010 do 30. 6. 2011.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki za čas od 4. 1. 2010 do 30. 6. 2011 priznati vse pravice iz delovnega razmerja za delovno mesto administrator V, vključno z bruto plačo, odvodom davkov in prispevkov ter izplačilom neto plače, zmanjšano za že prejeta izplačila, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti vsake posamezne plače do plačila, ter ji izplačati regres za letni dopust za leto 2010 in polovico regresa za leto 2011, odvesti pripadajoče davke in izplačati neto znesek, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. dalje do plačila, v roku 15 dni od pravnomočnosti, da ne bo izvršbe.

Višji zahtevek tožnice za ugotovitev obstoja delovnega razmerja od 30. 6. 2011, poziv na delo, izročitev pogodbe o zaposlitvi, priznanje pravic iz delovnega razmerja po 30. 6. 2011 ter plačilo polovice regresa za letni dopust za leto 2011, se zavrne.“

Sicer se revizija zavrne.

Ker stranki nista bili več v pogodbenem razmerju, torej tudi ne v civilnem razmerju, ki bi lahko imelo elemente delovnega razmerja, bi tožnica za ugotovitev delovnega razmerja po tem datumu morala zahtevati tudi ugotovitev nezakonitega prenehanja delovnega razmerja oziroma razmerja, ki naj bi imelo elemente delovnega razmerja in ki je že pred tem prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas.

To ne velja le v primerih, če je pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem dejansko sklenjena in že obstaja delovno razmerje (za določen ali nedoločen čas), temveč tudi v primeru, ko delavec še v času razmerja, za katerega uveljavlja, da ima elemente delovnega razmerja, najprej zahteva ugoditev obstoja delovnega razmerja, to razmerje pa kasneje preneha.