TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Točka II sklepa Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 416/2015 z dne 15. 7. 2015 in sklep Okrožnega sodišča v Mariboru št. St 2470/2014 z dne 18. 5. 2015 se razveljavita in zadeva se vrne Okrožnemu sodišču v Mariboru v novo odločanje.  

Načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave ne zavezuje samo zakonodajalca, temveč tudi izvršilno in sodno vejo oblasti. Razlaga sodišč ne sme voditi v razlikovanje, ki bi bilo, če bi ga (izrecno) predvidel zakonodajalec, neskladno z vidika drugega odstavka 14. člena Ustave.    Načelo enakosti zahteva, da je treba bistveno enake položaje obravnavati enako. Če so bistveno enaki položaji urejeni različno, mora za razlikovanje obstajati razumen razlog. Pri tem je razumnost treba razumeti kot zahtevo po stvarni povezanosti ukrepa s predmetom urejanja.    Bistvo instituta odpusta obveznosti je iskanje pravičnega ravnovesja med na eni strani pravicami upnikov prezadolženega dolžnika, katerih uveljavitev je ogrožena zaradi dolžnikovega slabega premoženjskega položaja, in na drugi strani težo tega položaja za dolžnika na način upoštevanja vrednostne ocene dolžnikovih ravnanj. Kriterij razlikovanja, ki vsebino enega izmed dejanskih stanov ovire iz 4. točke 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju zreducira na primere, v katerih je neposredni način nastanka obveznosti izrecno izražena dolžnikova volja, spodkopava utemeljitev pravičnega ravnovesja med nasprotujočimi si interesi upnikov in dolžnika. Zato ni stvarno povezan s predmetom urejanja – institutom odpusta obveznosti v osebnem stečaju – in ni razumen razlog, ki bi utemeljil razlikovanje med tu obravnavanima skupinama upnikov.   Stališče sodišč razlikuje v bistvenem enaka položaja upnikov, pri tem pa ne navede razlogov take narave in teže, ki bi tako razlikovanje lahko utemeljili. Zato krši pritožnikovo pravico iz drugega odstavka 14. člena Ustave.