TFL Vsebine / TFLGlasnik

»Javni sektor in njegovi zaposleni predstavljajo pomemben segment slovenske družbe. 189.000 zaposlenih v njem in 6 milijard evrov, ki jih na leto namenjamo za njihove plače, sta številki, ki govorita sami zase.« S temi besedami je Zlata Tavčar, direktorica Tax-Fin-Lexa, sklenila 2. Konferenco Plače v javnem sektorju, ki je potekala 18. in 19. oktobra 2023, in spomnila na obsežnost problematike, ki spremlja državljane dobesedno na vsakem koraku.

Prav tako ob slovesu ni skrivala veselja, da postaja konferenca tradicionalna in da prva anketa kaže, da bo odziv za prihodnjo, to je tretjo konferenco še večji, ter je lahko napovedala, da bo konferenca ob letu osorej – 23. in 24. oktobra 2024.

Prvi dan konference se je končal z okroglo mizo, na kateri se je dr. Davorin Kračun, predsednik fiskalnega sveta, po uvodnem razmišljanju, kakšen javni sektor si lahko privoščimo kot država, najprej vprašal, kolikšen je naš javni sektor – približno 46 odstotkov BDP, leta 2020 je bil 52 odstotkov, proračunski dokumenti za prihodnje dve leti pa predvidevajo okoli 48 odstotkov. »Gre za politično odločitve in politika se mora vprašati, kaj od javnega sektorja zahtevamo in koliko smo pripravljeni plačati. Še prej je dr. Kračun namignil, da naš javni sektor včasih spominja na razvpite denarne piramide: ves čas plačujemo, ne vemo pa, kaj bomo na koncu dobili.

Ob tem je Peter Pogačar, generalni direktor direktorata za javni sektor na ministrstvu za javno upravo, pripomnil, da v naši družbi nikoli nismo odprli javne razprave o tem, katere javne storitve naj zagotavlja javni sektor. »Prenova plačnega sistema je ukrep, ki sam po sebi ne bo izboljšal kakovosti in dostopnosti javnih storitev.«

Prvi dan dvodnevne konference je začel ravno Peter Pogačar z iskanjem odgovora na zapletene vidike prenove plačnega sistema. Tega, kot je ocenil, danes pestijo vedno večja uravnilovka, vedno manjša stimulativnost plač, vedno večje nezadovoljstvo zaposlenih in, kar bi lahko zapisali najprej – problemi pri pridobivanju kadrov, predvsem mladih.

Nina Štefe, sekretarka v sektorju za javne plače, je razložila podrobnosti o določitvi osnovne plače ob zaposlitvi, premestitvi ali napredovanju v naziv. Roko na srce, glede na število predpisov, ki zadevajo omenjeno problematiko, in glede na vprašanja bi se pogovor lahko razvlekel na vse dopoldne. O posebni temi, plačah direktorjev, to je plačni skupini B, je govoril mag. Branko Vidič iz istega sektorja. Ob tem je opozoril, da so razmerja porušena, saj direktorji med drugim ne napredujejo, praviloma nimajo pravice do dodatkov, so pa tudi v manj ugodnem položaju glede nagrajevanja za redno delovno uspešnost. Kako naprej? Predlagana nova plačna lestvica omogoča vzpostavitev ustreznih plačnih razmerij. Mag. Katja Knez, sekretarka prav tako v sektorju za plače v javnem sektorju, je govorila o napredovanju javnih uslužbencev v višji plačni razred. Zanimivo je omeniti, da prenova plačnega sistema med drugim predvideva ukinitev ocenjevanja in to, da bi časovna obdobja za napredovanje bila na začetku kariere krajša, pozneje pa daljša.

Preizkušena državna revizorka Nataša Musar Mišeljić se je s sorodno temo dotaknila možnosti nagrajevanja v javnem sektorju in opozorila, da nas praksa približuje uravnilovki. Glede obetov gre omeniti dva: ukinitev delovne uspešnosti za povečan obseg dela in povečanje obsega sredstev za redno delovno uspešnost na fiksnih 5 odstotkov sredstev za osnovne plače uporabnika računa.

Kako je z izzivi pri obračunavanju in izplačevanju za manj ugoden delovni čas, nas je seznanila Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije.

O aktualni praksi Ustavnega sodišča RS je spregovorila dr. Špelca Mežnar, ustavna sodnica, ki je ob tem posebej opozorila na neskladje s 3. členom slovenske ustave, ki govori, da morajo biti tri veje oblasti enakopravne glede materialnega statusa svojih funkcionarjev. Posebej je nizala podrobnosti v zvezi s 125. členom slovenske ustave o sodniški neodvisnosti. V zvezi s sodno prakso je zelo zanimive in zgovorne primere povzela odvetnica Tanja Bohl, specialistka za področje delovnega prava.

Drugi dan konference je odprl dr. Luka Tičar s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani z razlagami o tem, kaj vse je za pojmom reprezentativnosti sindikatov v javnem sektorju. Zlasti v predpisih in praksi je obsežno poglavje o pogojih in kriterijih za reprezentativnost. Zdi se zelo pomembno tudi iskanje rešitev glede (pre)velikega števila reprezentativnih sindikatov v javnem sektorju.

Pogojno imenovano sindikalno poglavje na konferenci je nadaljevala tema o stavki v javnem sektorju – pravicah in omejitvah, o čemer je predpise pojasnjevala mag. Nataša Belopavlovič, pravnica in nekdanja državna sekretark na ministrstvu za delo.

»Kako pristopiti k realizaciji ustavne odločbe – kvorum za sklepanje kolektivne pogodbe v javnem sektorju,« se je spraševala Lidija Apohal Vučković, pravnica in zunanja sodelavka ministrstva za javno upravo. Gre za znano neustavnost iz določbe 42. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, kar se vleče že enajst let, od marca 2012. Namesto sklepa se je strokovnjakinja vprašala, ali rešitve nimamo, ker sedanja ureditev ustreza vsem.

O prenovi uslužbenskega sistema in sistemizaciji delovnih mest ter pogodbi o zaposlitvi javnega uslužbenca sta govorili Barbara Koželj Sladič, vodja sektorja za organizacijo javnega sektorja ministrstva za javno upravo, in Štefka Korade Purg, sociologinja. Koželj Sladič se je kot še nekaj sogovornikov strinjala, da imamo resen problem s staranjem zaposlenih in z vse večjim kadrovskim primanjkljajem v državni upravi. Zato se je zavzela za večjo fleksibilnost pri upravljanju kadrov v javni upravi.

Danijela Mišić Pogorevc je namesto gozda številnih izračunov in priročnih tabel za naprej predlagala poenotenje splošnih kriterijev za socialne in zdravstvene razmere, usklajevanje pravice do dodatnih dni letnega dopusta na račun starosti in pregled kriterijev za posebne pogoje dela.

Na zelo pogosta in zanimiva vprašanja o javnosti plač v javnem sektorju je odgovore za prakso ponudila Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka. Uvodoma je razblinila dvom o tem, ali morajo organi proaktivno objavljati podatke o poimenskih plačah javnih uslužbencev. Ne, lahko pa slehernik po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja vloži zahtevo za dostop do podatkov, na katero mora pristojni organ odgovoriti v 20 delovnih dneh. Za vse javne uslužbence velja določba o javnosti plač ob primerni zaščiti po zakonu o varstvu osebnih podatkov.

O najpogostejših napakah pri poročanju o podatkih proračunskih uporabnikov v informacijskih sistem ISPAP (informacijski sistem za posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju) je govoril Boro Nikić, vodja oddelka za analitiko in javnost plač na ministrstvu za javno upravo. Mag. Milan Pirman, inšpektor za sistem javnih uslužbencev in plačni sistem, se je osredotočil na pogoste kršitve pri določanju in izplačevanju plač, ki so bile ugotovljene v inšpekcijskih postopkih.

Več fotografij si lahko ogledate na našem Facebook profilu!