TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi tako, da se ugotovi, da je bila tožniku v času izvrševanja izpodbijanega sklepa št. 2142-343/2016/3 (1313-08) z dne 9. 2. 2016 kršena pravica do svobode iz 6. člena Listine EU o temeljnih pravicah, in se izpodbijani akt odpravi.

II. Zahtevi za izdajo začasne odredbe se ugodi tako, da mora tožena stranka nemudoma po prejemu te sodne odločbe prenehati izvajati ukrep odvzema osebne svobode tožnika v Centru za tujce.

Ker ukrep pridržanja iz 5. točke 55. člena ZMZ očitno ni v skladu z Direktivo o sprejemu, ki bi že morala biti prenesena v notranji pravni red, pa se to še ni zgodilo. Ugotovitev sodišča, da v tem delu izpodbijane odločitve ne gre zgolj za nespoštovanje prava EU, ampak tudi za arbitrarno odločitev tudi samo z vidika ZMZ, izhaja iz dejstva, da niti ZMZ v 55. členu ne predpisuje, da bi moral prosilec sam poiskati uradno osebo, kot je policist, in mu izraziti namero za azil in da nikoli ni sprejemljivo, da to stori šele ob prijetju policije; tožnik je namreč v konkretnem primeru izrazil namero policistom, ki so ga prijeli, še isti dan po prehodu državne meje in sicer ob prijetju s strani policije dne 4. 2. 2016.

Sodišče ugotavlja, da je možno še z manjšim posegom v nacionalno zakonsko ureditev, kot je odločitev o ignoriranju določbe 1. odstavka 319. člena ZPP in 320. člena ZPP, doseči zadosten namen po učinkoviti in lojalni uporabi prava EU in sicer s tem, da sodišče izda začasno odredbo o tem, da se tožnika nemudoma po prejemu sodne odločbe izpusti iz pridržanja v Centru za tujce, pri čemer pritožba, ki jo lahko tožena stranka vloži že v roku 3 dni, ne zadrži izvršitve začasne odredbe.