TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Ugovor zastaranja je materialnopravni ugovor, ki v pravdi, če se izkaže za utemeljenega, narekuje zavrnitev tožbenega zahtevka. Vendar ob zgoraj povzetem ni pritrditi pritožbi, da se je tožena stranka ugovoru zastaranja odpovedala, niti ga ni umaknila, kot zmotno trdi pritožba. Nasprotno, na navedenem naroku je ugovor zastaranja še dodatno utemeljevala, njena navedba, da temelju zahtevka ne nasprotuje, pa je bila dana v zvezi s substanciranjem dokaznega predloga na poziv sodišča in se je očitno nanašala le na odškodninsko odgovornost oziroma po toženi stranki zatrjevan soprispevek tožnika k škodnemu dogodku.

Sodišče prve stopnje je materialnopravno presojo ugovora zastaranja pravilno oprlo na 352. člen Obligacijskega zakonika (OZ) in se pri tem utemeljeno sklicevalo tudi na ustaljeno sodno prakso, iz katere izhaja, da v primerih, ko je po rednem teku stvari predvideno, da bo škoda kontinuirano in sukcesivno nastajala tudi v prihodnosti, zastaranje terjatve za sukcesivno nastalo škodo začne teči, ko tožnik zve za bodočo škodo in jo lahko uveljavlja, pravočasno uveljavljanje povračila prve tovrstne škode pred potekom zastaralnega roka pa je pogoj za uveljavljanje tudi vseh nadaljnjih škod..

Odškodninsko naravo ima tudi rentni zahtevek in tako tudi za zastaranje zahtevka za plačilo denarne rente, ki ga izpostavlja pritožba, velja določba 352. člen OZ.