TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi, pritožbi tožene stranke pa se v celoti ugodi in se sodba sodišča prve stopnje tako spremeni, da se pravilno glasi:

„I. Ugotovi se terjatev tožeče stranke zoper toženo stranko v znesku 27.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.12.2017, ki obračunane na dan izdaje sodbe znašajo 1.964,71 oziroma skupaj 28.964,71 EUR.

II. Ugotovi se terjatev tožene stranke zoper tožečo stranko v znesku 28.964,71 EUR.

III. Terjatvi se pobotata in se tožbeni zahtevek zavrne.

IV. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki plačati njene pravdne stroške v znesku 3.070,10 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje.“

II. V preostalem delu se pritožba tožeče stranke zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki plačati njene pritožbene stroške v znesku 1.597,50 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

Začetek teka zakonskih zamudnih obresti kot civilne kazni za zamudo z izpolnitvijo, ne pa kot odmene za uporabo tujega denarja, se veže na trenutek, ko je prejemnik denarnega zneska postal nepošten (193. člen OZ). Pošteni pridobitelj pa dolguje zamudne obresti šele od vložitve zahtevka za vračilo.

Tožnikoma je mogoče očitati najmanj to, da pri sklepanju pogodbe nista ravnala s skrbnostjo povprečnega človeka. Njunega zatrjevanega pričakovanja, vezanega na nakup treh stanovanjskih objektov namreč nista nikomur izrecno izrazila, ne toženki niti njeni nepremičninski posrednici, pa tudi ne svojemu nepremičninskemu posredniku, več mesecev pred sklenitvijo pogodbe pa sta, oziroma njun nepremičninski posrednik, razpolagala z dokumentacijo (gradbenim dovoljenjem in cenitvenim poročilom), iz katere je namembnost nepremičnin jasno razvidna.

Povprečno oziroma običajno skrben človek, ki mu je posredovana vsa potrebna dokumentacija o nepremičnini, iz katere jasno izhaja njena namembnost, se ne more zanašati na navedbe oglasa, katerega namen je zbuditi pozornost potencialnih kupcev. Enako velja tudi za idejni predlog opreme objektov.

Uveljavljani znesek odškodnine v višini 40.000 EUR predstavlja zmanjšanje premoženja oziroma izgubljeno korist, ki je bila po trditvah toženke izgubljena zaradi kršitve pogodbe tožnikov. Izhaja iz dejanskih (atipičnih) okoliščin, ki bi morale biti tožnikoma znane, da bi lahko iz njih izhajajočo se škodo šteli za predvidljivo. Trditveno in dokazno breme za dejstvo, da za posebne okoliščine ni vedel, pa je na kršitelju pogodbe. Tožnika kot kršitelja pogodbe tega trditvenega in dokaznega bremena nista izpolnila, saj v prvostopenjskem postopku nepredvidljivosti te škode nista niti zatrjevala, zato sta odgovorna tudi za to škodo.