TFL Vsebine / TFLGlasnik

V prvem delu prispevka vam predstavljam določbe o davčnih prekrških in predvidene globe, ki jih predpisuje ZDavP-2 ali ZDDV-1 za ugotovljene napake in nepravilnosti, ki jih ugotovi davčni organ ob nadzoru poslovanja. Zadnje čase davčni organ zavezancem ne odmeri samo dodatne davčne obveznosti v primeru ugotovljenih nepravilnosti, temveč temu sledi tudi odmera globe v odvisnosti od števila kršitev davčnih predpisov in višine dodatno odmerjene davčne obveznosti.

Davčni zavezanci so zavezani k obračunavanju in plačevanju davčnih obveznosti. Če davčni organ v postopku davčnega nadzora ali davčnega inšpekcijskega nadzora ugotovi, da družba oziroma podjetnik ni pravilno obračunal davka oziroma ni plačal svojih davčnih obveznosti v celoti, mu naloži plačilo premalo plačanega davka, čemur se pripišejo še ustrezne zamudne obresti. Neplačevanje davkov pa pomeni tudi davčni prekršek, zaradi česar se zavezancu obračuna tudi globa. Globa se lahko izreče tudi fizični osebi, vendar jo davčni organ pogosteje izreka poslovnim subjektom in njihovim odgovornim osebam.

Globe so predpisane za posamezne sklope prekrškov. Največ prekrškov je opredeljenih v ZDavP-2, za namene DDV so prekrški opredeljeni v ZDDV-1, prekrškovne določbe vsebuje tudi Zakon o davčnem potrjevanju računov. Globa se odmeri davčnemu zavezancu in tudi odgovorni osebi davčnega zavezanca.

Ker je za en prispevek obseg informacij, povezanih s prekrški, preobsežen, sem se odločila, da članek razdelim na dva dela. V prvem delu vam predstavljam vsebino prekrškovnih določbo po ZDavP-2 in ZDDV-1, prihodnjič pa sledi predstavitev prekrškovnih določb po Zakonu o davčnem potrjevanju računov, predstavitev izjem, vezanih na samoprijavo, opredelitev zastaranja in predstavitev poteka postopka odmere globe v primeru davčnih prekrškov.

Sam postopek odmere globe v primeru davčnih prekrškov vodi davčni organ, ki mora pri tem upoštevati določila glede prekrškovnih določb, zapisanih v posameznem davčnem predpisu, in hkrati tudi določbe Zakona o prekrških, ki primarno določa pravila, vezana na izrekanje globe. Posamezni davčni predpis lahko samo podrobneje opredeli vsebino prekrška ali določi drugačen rok zastaranja itd. Če davčni predpis ne vsebuje posebnega pravila, vezanega na izrekanje globe, se upošteva določbe Zakona o prekrških.

Davčni prekrški po ZDavP-2

Davčni prekrški posameznika

ZDavP-2 vsebuje kazenske določbe od 394. člena dalje. Najprej so opredeljeni prekrški za posameznike, ki se delijo na davčne prekrške in hujše davčne prekrške posameznikov.

Globa za davčne prekrške posameznika je določena v višini od 250 do 400 evrov. Posameznika se kaznuje za prekršek, če:

1. ne vloži davčne napovedi v predpisanem roku ali na predpisani način
2. na zahtevo davčnega organa ne predloži ali ne predloži v določenem roku ali na predpisan način seznama premoženja ali na seznamu navede nepopolne ali neresnične podatke;
3. ne omogoči davčnemu organu vpogleda v sef;
4. uporablja zarubljeno premičnino v nasprotju z zakonom;
5. razpolaga z zarubljenimi premičninami;
6. ne predloži podatkov o čezmejnem aranžmaju, o katerem se poroča, ali jih ne predloži v predpisanem roku oziroma jih ne predloži za vsako leto, ko aranžma uporablja.

Hujši davčni prekršek posameznika se kaznuje z globo od 400 do 5000 evrov, če:

1. v davčni napovedi ali obračunu davka navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke;
2. v nasprotju z zakonom razkrije podatke, ki so davčna tajnost, ali jih sporoči tretjim osebam ali jih uporablja oziroma omogoči, da jih uporablja tretja oseba;
3. na zahtevo davčnega organa ne da podatkov ali dokumentacije, s katero razpolaga, oziroma je ne hrani v skladu s tem zakonom;
4. na poziv davčnega organa ne predloži prijave premoženja ali je ne predloži na predpisan način ali v prijavi navaja neresnične podatke;
5. ne predloži obračuna prispevkov za socialno varnost oziroma ga ne predloži na predpisan način oziroma v predpisanih rokih oziroma v obračunu prispevkov za socialno varnost navede neresnične, nepopolne ali nepravilne podatke;
6. ne predloži davčnega obračuna oziroma ga ne predloži na predpisan način oziroma v predpisanih rokih oziroma v davčnem obračunu navede neresnične, nepopolne ali nepravilne podatke;
7. kot plačnik davka ne vodi evidenc o dohodkih in odtegnjenih davkih po posameznem davčnem zavezancu;
8. kot plačnik davka ne izračuna, odtegne ali ne plača davčnega odtegljaja za davčnega zavezanca v skladu z zakonom.

Davčni prekrški pri opravljanju dejavnosti

V 397. členu ZDavP-2 je zapisana večina davčnih prekrškov, ki veljajo za samostojne podjetnike, zasebnike in pravne osebe. Višina globe je odvisna od velikosti pravne osebe, in sicer velja naslednje pravilo:

• z globo od 800 do 10.000 evrov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,
• z globo od 1200 do 15.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki se po ZGD-1 šteje za mikro ali malo družbo;
• z globo 3200 do 30.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo.

Člen vsebuje 48 različnih davčnih prekrškov, kjer davčni organ lahko izreče prej navedeno globo. Ker je obseg teh prekrškov zelo dolg, v nadaljevanju izpostavljam samo nekatere, celoten seznam si lahko preberete v 397. členu ZDavP-2.

Globa se izreče zavezancu, če:

1. ne predloži davčnega obračuna ali ne predloži davčnega obračuna na predpisan način oziroma v predpisanih rokih;
2. ne vloži davčne napovedi na predpisan način ali v predpisanem roku;
3. ne predloži obračuna davčnega odtegljaja ali ne predloži obračuna davčnega odtegljaja na predpisan način oziroma v predpisanih rokih;
4. ne predloži izjave oziroma ne navede ali ne navede pravilno količine finančnih instrumentov;
5. izjave ne hrani do poteka predpisanega roka;
6. prejemnik izjave ne dostavi davčnemu organu podatkov o prenosu obveznosti plačnika davka ali podatkov ne dostavi v zakonsko določenem roku;
7. kot plačnik davka ne izračuna, odtegne ali ne plača davčnega odtegljaja za davčnega zavezanca v skladu z zakonom;
8. v davčni napovedi ali obračunu davka navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke;
9. ne vodi ali ne hrani poslovnih knjig in evidenc v skladu s tem zakonom ali jih ne vodi dobro in pravilno oziroma na način, ki zagotavlja podatke za ugotovitev davčnih obveznosti;
10. kot plačnik davka ne vodi evidenc o dohodkih in o odtegnjenih davkih po posameznem davčnem zavezancu;
11. ne izdaja ustreznih računov;
12. ne navede davčne številke na davčni napovedi ali obračunu davka;
13. v nasprotju s tem zakonom izplača dohodek fizični osebi, ki ni predložila svoje davčne številke, oziroma ne zagotovi potrebnih podatkov o nerezidentu;
14. v nasprotju z zakonom ne nakazuje plačila za dobavljeno blago ali opravljene storitve ter druga plačila na transakcijske račune prejemnikov;
15. v nasprotju z zakonom oseba iz 31. člena ZDavP-2 pri ponudniku plačilnih storitev nima odprtega transakcijskega računa;
16. ne zagotovi na predpisan način izpisov iz elektronsko vodenih poslovnih knjig ali evidenc oziroma ne omogoči dostopa ali vpogleda v svoje elektronsko vodene knjige ali evidence ali v programsko ter strojno opremo ali v baze podatkov ali ne zagotovi pristnosti izdanih dokumentov izdajatelja ter celovitosti vsebine izdanih dokumentov;
17. davčnemu organu na njegovo zahtevo ne da na voljo dokumentacije o elektronskem sistemu za vodenje poslovnih knjig in evidenc ali ne dokumentira vsake spremembe elektronske rešitve v časovnem zaporedju na predpisan način;
18. davčnemu organu v nasprotju z zakonom ne da na voljo podatkov iz evidenc, zbirk podatkov, registrov ali drugih evidenc, ki jih vodi, ali ne omogoči davčnemu organu vpogleda v svojo dokumentacijo ali dokumentacijo, ki jo ima na voljo povezana oseba;
19. v nasprotju z zakonom razkrije podatke, ki so davčna tajnost, ali jih sporoči tretjim osebam ali jih uporablja oziroma omogoči, da jih uporablja tretja oseba;
20. na poziv davčnega organa ne predloži ali ne predloži v predpisanem roku in na predpisan način seznama premoženja ali na seznamu navede nepopolne in neresnične podatke;
21. ne omogoči davčnemu organu vpogleda v sef;
22. ne izračuna ali ne predloži izračuna akontacije davka davčnemu organu v skladu z zakonom;
23. davčnemu organu ali davčnemu zavezancu v nasprotju z zakonom ne dostavi podatkov, potrebnih za pobiranje dohodnine, ali ne dostavi teh podatkov v predpisanih rokih ali na predpisan način ali v dostavljenih podatkih navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke;
24. ne predloži obračuna prispevkov za socialno varnost ali ne predloži obračuna prispevkov za socialno varnost na predpisan način oziroma v predpisanih rokih;
25. ne predloži dokumentacije o povezanih osebah, obsegu in vrsti poslovanja z njimi ter o določitvi primerljivih tržnih cen oziroma tega ne predloži na predpisan način oziroma v določenih rokih, …

Celoten članek je dostopen za naročnike!