TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Podana je znatna nevarnost, da bo tožnik, če ne bo pridržan, samovoljno zapustil Republiko Slovenijo. Ugotovljene okoliščine, da je tožnik že vse od leta 2011, ko je iz Turčije preko Grčije vstopil v Italijo brez kakršnegakoli osebnega dokumenta in tam v februarju 2011 prvič zaprosil za mednarodno zaščito, zadnjič pa v letu 2014 oziroma 2013, poleg tega pa je po lastni izpovedbi na glavni obravnavi dne 29. 12. 2015 tudi približno pet do šestkrat zaprosil za mednarodno zaščito še v Švici in enkrat v Avstriji. Izkazujejo tožnikovo begosumnost in so odločilne tudi za odreditev izbrane strožje oblike pridržanja tožnika na Center za tujce ter za oceno sorazmernosti oziroma potrebnosti in nujnosti odreditve izrečenega ukrepa. Obstaja znatna nevarnost tožnikovega pobega, še posebej ob dejstvu, da je bila sprva njegova ciljna država Italija in nato Švica ter da bi s tem tožnik tudi onemogočil izvedbo postopkov v zvezi s predajo tožnika tisti državi članici EU, ki je odgovorna za obravnavo njegove prošnje. Izrečeni ukrep je potreben in nujen, ker drugače ne bo mogoče izvršiti predaje tožnika v tako imenovanem „dublinskem postopku“ odgovorni državi članici EU za obravnavanje njegove prošnje.

Okoliščina, da prosilec za mednarodno zaščito ne poseduje nobenega identifikacijskega osebnega dokumenta, ne zadostuje za izrek ukrepa začasne omejitve gibanja.