TFL Vsebine / TFLGlasnik

I. PREGLED DOSEDANJIH SPREMEMB USTAVE

Ustava RS [1] izhaja iz Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS). [2] Spremembo Ustave RS uveljavi Državni zbor (DZ) s sprejetjem ustavnega zakona z dvotretjinsko večino. Od leta 1991 se je slovenska ustava spremenila enajstkrat. Pomemben del ustavnih sprememb je povezan z izpolnjevanjem pogojev oziroma vstopom Slovenije v EU in NATO (lastninska pravica tujcev, prenos izvrševanje dela suverenih pravic na EU, izročanje državljanov RS, fiskalno pravilo). Preostale ustavne spremembe so del strankarskih političnih projektov, ki so uspeli dobiti zahtevno, vselej tudi politično raznovrstno ustavno podporo, kot npr. volitve v DZ ali pa uvajanje pokrajin, pa tudi pravica do pitne vode, do socialne varnosti, do pokojnine … Kaučič pravi, da primerjava z ustavami nekaterih zahodnoevropskih držav, ki se v povprečju spreminjajo enkrat letno, kaže, da obseg in število naših ustavnih sprememb nista pretirana. Vprašanje pa je, ali so bile vse te ustavne spremembe nujne in potrebne iz ustavnopravnih razlogov oz. koliko so bile povezane z drugimi razlogi. [3]

Kronološko so si spremembe Ustave sledile takole:

Lastninska pravica tujcev, 1997

14. julija 1997 (Uradni list RS, št. 42/97) se je spremenil 68. člen, in sicer tako, da pod pogoji, ki jih določa zakon ali če tako določa mednarodna pogodba (ki jo ratificira DZ z dvotretjinsko večino, ob pogoju vzajemnosti) tujci lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah. Sprememba ustave je omogočila, da je bil poslej tujim državljanom dovoljen nakup nepremičnin v Sloveniji. Politični povod za spremembo je bil t. i. Španski kompromis za približevanje Slovenije Evropski uniji.

Volitve v DZ, 2000

25. julij 2000 (Uradni list RS, št. 66/00) je bila sprejeta dopolnitev 80. člena; dodan je nov peti odstavek, ki določa, da se poslanci volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v DZ, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom. Proporcionalnost, 4-odstotni prag in odločilen vpliv volivcev so ustavne določbe, ki določajo prvine volilnega RS. V ustavo so bile zapisane potem, ko je Ustavno sodišče RS odločilo, da mora zakon o volilnem sistemu, ki ga bi sprejel DZ, upoštevati relativno večinsko mnenje, izraženo na referendumu o volilnem sistemu. Dodatno je ustavni zakon neposredno določil način delitve mandatov za volitve poslancev v letu 2000 ter do uveljavitve sprememb zakona, ki ureja volitve v DZ (4-odstotni volilni prag, Droopov količnik ...).

Vstop Slovenije v EU in NATO, 2003

7. marca 2003 se je za 3. členom dodal nov 3.a člen, ki je določil, da Slovenija lahko z mednarodno pogodbo (ki jo ratificira DZ z dvotretjinsko večino):

• prenese izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, pod pogojem, da temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države (EU);
• vstopi v obrambno zvezo z državami, ki temeljijo na spoštovanju teh vredno (NATO).

Ta ustavna dopolnitev je določila tudi, da se pravni akti in odločitve, sprejeti v okviru mednarodnih organizacij, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, v Sloveniji uporabljajo v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij. Dopolnjeni 3.a člen ustave je ustavno pravni temelj za dopusten vstop Slovenije v EU in NATO. S to novelo ustave se je spremenil tudi 47. člen z določbo, da državljana Slovenije ni dovoljeno izročiti ali predati, razen v okviru EU.

Načelo enakosti, spodbujanje enakih možnosti in pravica do socialne varnosti, 2004

15. junija 2004 (Uradni list RS, št. 69/04) so bili spremenjeni 14., 43. in 50. člen Ustave (trije ustavni zakoni), in sicer:

• v prvem odstavku 14. člena Ustave (enakost pred zakonom) se je pri naštevanju osebnih okoliščin dodala beseda invalidnost,tako da sovsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne le glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, temveč tudi glede na invalidnost;
• v 43. členu je dodan nov četrti odstavek, ki predvideva, da zakon določi ukrepe za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk pri kandidiranju na volitvah v državne organe in organe lokalnih skupnosti;
• prvi odstavek 50. člena Ustave pa se je spremenil tako, da je določil, da imajo državljani pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine.

Regionalizacija Slovenije, 2006

27. junija 2006 (Uradni list RS, št. 68/06) se spremenijo 121., 140. in 143. člen, kar naj bi omogočilo regionalizacijo Slovenije (pokrajine). Dopolnjeni 143. člen je opredelil pokrajino kot samoupravno lokalno skupnost, ki opravlja lokalne zadeve širšega pomena in z zakonom določene zadeve regionalnega pomena, in določil, da se pokrajine ustanovijo z zakonom (dvotretjinska večina), s katerim se določi tudi njihovo območje, sedež in ime. Spremenjeni 143. člen določa še, da država z zakonom prenese na pokrajine opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, mora pa jim za to zagotoviti potrebna sredstva.

V Ustavi se je spremenil tudi drugi odstavek 121. člena, ki določa, da lahko pravne ali fizične osebe dobijo javno pooblastilo za opravljanje določenih nalog državne uprave z zakonom ali na njegovi podlagi. V 140. členu spremenjeni drugi odstavek določa, da država lahko z zakonom prenese na občine opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, če za to zagotovi tudi potrebna sredstva.

Fiskalno pravilo, referendum 2013

31. maja 2013 (Ur. list RS, št. 48/13) se je 148. člen Ustave dopolnil s pravilom, da morajo biti vsi prejemki in izdatki za financiranje javne porabe zajeti v proračunih države in da morajo biti srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Od tega načela se lahko začasno odstopi samo v izjemnih okoliščinah za državo. Z zakonom (sprejetim z dvotretjinsko večino) se določijo način in časovni okvir izvajanja tega načela, merila za določitev izjemnih okoliščin in način ravnanja ob njihovem nastopu. Pravila spremenjenega 148. člena ustave so se prvič uporabila za pripravo proračunov države za leto 2015.

31. maja 2013 (Ur. list RS, št. 48/13) se je spremenil tudi 90. člen, ki določa, da DZ razpiše referendum o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel, če to zahteva najmanj 40.000 volivcev. Referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč ter o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna, o ratifikaciji mednarodnih pogodb in o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost. Ustavna sprememba določa še, da je zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.

Pravica do pitne vode

30. november 2016 (Uradni list RS, št. 75/16); dodan je 70.a člen, ki določa pravico do pitne vode; določa, da ima vsakdo pravico do pitne vode. Določa še, da so vodni viri javno dobro v upravljanju države in,da služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago. Oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno.

Znakovni jezik in jezik gluho slepih

27. maja 2021 (Uradni list RS, št. 92/21) je bil dodan 62.a člen, ki opredeljuje pravico do svobodne uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika, Določa, da je zagotovljena svobodna uporaba in razvoj slovenskega znakovnega jezika (tudi manjšinskih). Uporabo teh jezikov in položaj njihovih uporabnikov ter svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih ureja zakon.

II. NOVE ZAMISLI, POBUDE, PREDLOGI ZA USTAVNE SPREMEMBE

Obstajajo številne pobude za spremembe ustave, katerih možnosti za uspeh so vprašljive. Tako je aktualen npr. predlog sprememb kar 18 členov Ustave RS[4], in sicer:

• 80. člen: število poslancev v državnem zboru naj bi se povečalo na skupno 122, s čimer bi bila povečana reprezentativnosti ljudskega predstavništva;
• s črtanjem drugega odstavka 91. člena, s spremembo 93. člena ter s črtanjem 96. do 101. člena bi se ukini Državni svet, s čimer bi se znatno poenostavila državna ureditev RS;
• z dopolnitvijo 107. člena bi se odložilni veto Državnega sveta nadomestilo z ustavnim vetom Predsednika republike:
• s spremembami 112. in 118. člena bi se oblikovanje vlade uredilo primerljivo z drugimi parlamentarnimi sistemi, tako da ministrov ne bi imenoval in razreševal Državni zbor, ampak Predsednik republike na predlog Predsednika vlade, ter odpravila možnost interpelacije o delu ministra;
• s spremembami 129. do 132. in 134. člena bi se določil drugačen način imenovanja sodnikov, ki bi jih imenoval Predsednik republike, predsednika Vrhovnega sodišča pa bi imenoval Državni zbor. Hkrati bi se določila drugačna sestava in izvolitev Sodnega sveta, posledično pa bi se spremenila ureditev razreševanja sodnikov in ureditev njihove imunitete:
• s spremembo 154. člena naj bi se določilo, da bi se vse predpise in druge splošne akte, ki jih je v skladu z zakonom ali drugim predpisom treba uradno objaviti, torej tudi lokalne predpise in splošne akte, objavljalo na enem mestu, in sicer v (državnem) uradnem listu;
• s spremembo 170. člena bi se določilo, da lahko referendum o spremembi ustave zahteva določeno število volivcev in ne več le 30 poslancev Državnega zbora, ustavno revizijski referendum pa bi se uredil kot zavrnitveni referendum.

V razpravi je še predlog za spremembe 160. (pristojnosti Ustavnega sodišča), 161. (razveljavitev zakona) in 162. (postopek pred Ustavnim sodiščem) člena Ustave oziroma prenos nekaterih pristojnosti Ustavnega sodišča na redna sodišča. V ustavodajnem postopku pa je že ustavni zakon za spremembo načina imenovanja sodnikov in spremembe v sestavu Sodnega sveta. [5]

Številne so zamisli in pobude strank in civilne družbe za spremembe volilnega sistema, ki terjajo tudi ustavne spremembe, npr.:

• dopolnitev proporcionalnega volilnega sistema s preferenčnim glasom z ukinitvijo okrajev; e-volitve, volitve na delovni dan, volilna pravico s 16. leti;
• uvedba kombiniranega volilnega sistema, uvedba instituta odpoklica poslanca in Državnega zbora, dopolnitev določb o prenehanju mandata in o imuniteti poslanca, uvedba suspenza mandata ter uvedba instituta neizvoljivosti za pravnomočno obsojene. [6]

III. SKLEP

Težko bi sklenili, da so bile spremembe slovenske ustave del zavestnega, strokovno načrtovanega razvoja ustavnosti, npr. spremljanja sodobnih tokov parlamentarizma ali zavestnega uravnoteženja treh veja oblasti. Veliko tudi dobrih zamisli in pobud za ustavne spremembe je usahnilo zaradi razdeljenosti strank. Še najbliže celovitejši spremembi ustave je citirani predlog skupine poslancev iz leta 2022, vendar je na stežaj odprto vprašanje političnega soglasja. Čeprav je spremembo Ustave možno doseči tudi z izvedbo referenduma o spremembi ustave, tak referendum v Sloveniji doslej še ni bil izveden. O vseh teh vprašanjih bo 20. novembra 2023 ob 14. uri na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Zveza društev pravnikov Slovenije v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani, Slovenskim sodniškim društvom in Zvezo društev za gospodarsko pravo Slovenije organizirala javno tribuno, na katero je vabljena vsa zainteresirana javnost.