TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v delu I. točke izreka, ki se nanaša na pritožbo tožene stranke zoper odločitev o odškodnini (denarnem povračilu) namesto reintegracije spremeni tako, da se glasi: „Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v tretjem odstavku II. točke izreka spremeni tako, da se znesek 19.894,30 EUR zniža na znesek 9.912,15 EUR, v presežku pa se zahtevek zavrne.“

Sicer se revizija zavrne.

Ne glede na to, da je odpovedni razlog po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR podan, če delavec krši pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, kršitev pa ima znake kaznivega dejanja (za razliko od odpovednega razloga po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, kjer je odpovedni razlog izrecno opredeljen s hujšo kršitvijo, storjeno naklepoma ali iz hude malomarnosti), je zato treba tudi v tem primeru izhajati iz delavčeve krivde. To, da v 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR ni določena oblika krivde, ne pomeni, da se pogodba o zaposlitvi lahko odpove, če se le objektivno ugotovi kršenje pogodbenih in drugih obveznosti.

Pri ugotavljanju zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne gre za odločanje o ravnanju delodajalca, ampak za odločanje o ravnanju delavca.