TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba družbe A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 245/2004 z dne 5. 4. 2005 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1321/2003 z dne 3. 8. 2004 in s sodbo Delovnega sodišča v Kopru, Oddelka v Postojni, št. Pd 47/2002 z dne 18. 4. 2003 se ne sprejme.

Z navedbami, ki po vsebini pomenijo zgolj nestrinjanje z odločitvijo sodišč, pritožnica ni izkazala očitkov o kršitvah 14. in 22. člena Ustave zaradi neenakopravnega položaja z drugo stranko. S sklicevanjem na odločitve Vrhovnega sodišča, ki niso enaki pritožničinemu v dejanskih in pravnih okoliščinah, bistvenih za odločitev, pritožnica ni izkazala odstopa od enotne sodne prakse. Neizvedba predlaganega dokaza bi lahko pomenila kršitev 22. člena Ustave. Vendar zahteva po enakem varstvu pravic ne pomeni, da ima stranka pravico do izvedbe vseh dokazov, ki jih predlaga. Če sodišče razumno oceni, da predlagani dokazi za odločitev v sporu niso odločilni ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati. Zadošča, da sodišče prepričljivo obrazloži, zakaj dokaznemu predlogu stranke ni sledilo.Z navedbami, ki po vsebini pomenijo zgolj nestrinjanje z odločitvijo sodišč, pritožnica ni izkazala očitkov o kršitvah 14. in 22. člena Ustave zaradi neenakopravnega položaja z drugo stranko. S sklicevanjem na odločitve Vrhovnega sodišča, ki niso enaki pritožničinemu v dejanskih in pravnih okoliščinah, bistvenih za odločitev, pritožnica ni izkazala odstopa od enotne sodne prakse. Neizvedba predlaganega dokaza bi lahko pomenila kršitev 22. člena Ustave. Vendar zahteva po enakem varstvu pravic ne pomeni, da ima stranka pravico do izvedbe vseh dokazov, ki jih predlaga. Če sodišče razumno oceni, da predlagani dokazi za odločitev v sporu niso odločilni ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati. Zadošča, da sodišče prepričljivo obrazloži, zakaj dokaznemu predlogu stranke ni sledilo