TFL Vsebine / TFLGlasnik

Petindvajsetega oktobra Evropa praznuje evropski dan pravosodja.¹ Krovna organizacija evropskih odvetnikov, Svet evropskih odvetniških zbornic in pravniških organizacij (CCBE), pa ta dan obeležuje kot dan evropskih odvetnikov. Letošnji dan je potekal pod geslom »Ni pravice brez neodvisnega odvetnika«. Dan smo obeležili tudi v Odvetniški zbornici Slovenije (OZS) in ob pomoči Odvetniške akademije OZS ter Pravne fakultete (PF) Univerze v Ljubljani pripravili posvet. Zanimalo nas je:

1. kako svojo vlogo v zvezi s pravičnostjo v družbi dojemajo odvetniki sami in kako odvetnike dojemajo strokovnjaki, ki se z njimi srečujejo, ter
2. kako vlogo odvetnikov v družbi dojema nova generacija bodočih pravnikov, torej študenti prava.

Docent dr. Miha Hafner z ljubljanske PF nam je posvet pomagal organizirati v okviru magistrskega študija pri predmetu Kazensko pravo. O vlogi odvetnika lahko največ pove tisti (ali lahko edini kaj pove samo tisti), ki je odvetnik in ki odvetniško delo pozna do obisti; tu nam je na pomoč priskočil Andrej Razdrih, Majaronov nagrajenec in odvetnik že od leta 1981. Odvetnikovo delo in njegov prispevek v družbi pa lahko dobro oceni tudi njegov nasprotnik, tisti, ki ga kot takega predvidi že zakon sam – tj. državni tožilec. Dr. Jože Kozina, vrhovni državni tožilec, pred tem pa tožilec na Specializiranem državnem tožilstvu, je privolil v to, da poda svoje videnje vloge in dela odvetnika.

Tako sta odvetnik Razdrih in tožilec dr. Kozina pred občinstvom študentov petega letnika prava izmenjala svoja stališča glede pravice, odvetništva, potrebe po neodvisnosti in razmerij med njimi. Pri prvem vprašanju, ki se je nanašalo na dejstvo, da po zakonu tožilci zbirajo dokaze tudi v korist obdolženca in da sodišče skrbi za spoštovanje njegovih pravic, sta govorca predstavila svoja stališča o tem, kakšna vloga v smislu pravičnosti potem odvetniku sploh še ostane. Dr. Kozina je izpostavil predvsem moralno-etične prvine odvetniškega poklica, ali še širše, vseh pravnih poklicev. Razložil je, da predpostavke o pravičnosti sistema delujejo le, če so tudi akterji tega sistema častni in razumejo svojo vlogo tudi v delu, ki nosi dodatne obveznosti poštenega, etičnega ravnanja.

Pri naslednjem vprašanju, ki je bilo zastavljeno odvetniku Razdrihu, in sicer kako povezati vlogo odvetnika v smislu prizadevanj za pravičnost, če je posameznik očitano mu dejanje dejansko storil in je (verjetno) pravično, da je za to kaznovan, se je slednji navezal na odgovor dr. Kozine. Tudi on je poudaril, da temelji sistema padejo, če se njegovi akterji ne zavedajo, da niso zgolj »najeti revolverji«,² ampak ima njihovo delo bistveno širše razsežnosti. Pri vprašanju neodvisnosti sta oba govorca poudarila, da je ta bistvena za dosego že omenjenega cilja vzdrževanja etične in moralne drže. Če odvetnik, pa tudi državni tožilec, nimata avtonomije pri odločanju, če torej ne moreta zgolj na podlagi lastne presoje in strokovnosti odločiti, kako voditi obrambo ali pregon, doseganje pravičnosti v postopku trpi ali pa pravičnosti sploh ni.

Govorca sta se ves čas v odgovorih dopolnjevala in jasno je bilo, da izhajata iz stališča globokega spoštovanja do vloge, ki jo ima vsak od njiju v sodnem postopku. Ravno to vzajemno spoštovanje sta govorca izpostavila kot ključno za dobro delovanje sodnega sistema. Dr. Kozina je poudaril še nujo po visoki stopnji strokovnosti, ki mora biti vodilo pri delu in zaradi katere meni, da je prav, da tožilec obtožbo umakne, če med postopkom opazi, da obtožna teza ne drži. Vodilo ne sme biti želja po zmagi ali uspehu v postopku, temveč želja po strokovno utemeljeni odločitvi, čeprav to pomeni, da se zadeva ne zaključi tako, kot je tožilec sprva želel ali predvideval.

Sledil je del posveta, v katerem so bili načrtovani živahna razprava in vprašanja študentov. Žal so bili študentje ali tako sramežljivi ali pa sta jim govorca tematiko tako temeljito pojasnila, da do neke živahnejše razprave ni prišlo. Enega od študentov je na primer zanimalo, katera usmerjena ali dodatna znanja pomenijo dodatno vrednost pri delu odvetnika. Študent je verjetno iskal napotek, kateri izbirni predmeti so smotrni in kateri tečaji zunaj kurikula Pravne fakultete so vredni izbire. Govorca sta mu družno odvrnila, da pri delu obeh, odvetnika in tožilca, predvsem pomagata splošna razgledanost in – ob pomanjkanju boljšega izraza – izgrajenost posameznikove osebnosti. Dr. Kozina je še povedal, da je pri pravnih panogah z mešano naravo seveda koristno poznavanje nepravne materije. Izpostavil je, da kot tožilec težko preganjaš gospodarski kriminal, če ti niso jasni pojmi iz gospodarstva in na primer ničesar ne znaš razbrati iz bilance družbe, a je dodal, da gre tu za vprašanje strokovnosti. Največ lahko študent ali študentka, za lažje delo in tudi prenašanje bremen, ki jih poklica prinašata, naredi s tem, da dobro pozna in razume svet okoli sebe.

Dobro je, da svoj poklic ali vlogo v družbi odvetniki spoznamo (tudi) skozi oči nekoga drugega. To je zlasti koristno, če gre za »strokovno javnost«, torej nekoga, ki naše delo pozna tudi iz čisto praktičnih primerov, in ne zgolj na teoretični ravni. Dogodek in razprava sta bila zgleden primer medpoklicnega spoštovanja dveh govorcev, ki cenita vlogo, ki jo drugi opravlja, in kot merilo postavljata etično držo, moralno ravnanje ter strokovnost pri delu.

---

¹ Tako je izvirni izraz European Day of Justice prevedla slovenska vlada. Opis Sveta Evrope je zastavljen širše in ima v mislih justico kot pravičnost.

² V izvirniku a gun for hire. Izraz označuje plačanca oziroma osebo, ki je za plačilo pripravljena tudi ubijati.