Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za Kranjsko in Sorško polje

Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 ter RS, št. 26/90 in 18/93) in 9. člena Odloka o sestavi, pristojnostih in volitvah v zbore Skupščine občine Kranj (Uradni vestnik Gorenjske, št. 25/82) je Skupščina občine Kranj na 24. seji zbora združenega dela dne 18. 6. 1993, na 27. seji zbora krajevnih skupnosti dne 7. 7. 1993 in na 21. seji družbenopolitičnega zbora dne 23. 6. 1993 sprejela

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana občine Kranj in v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine Kranj sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za Kranjsko in Sorško polje, ki jih je izdelal Domplan Kranj, PE Urbanizem, pod številko naloge U.D. 290-21/90, z datumom marec 1993.

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih,
– grafične prikaze, ki določajo razmejitve ter merila in pogoje za posege v prostor na preglednih katastrskih načrtih v merilu 1:5000 – 34 listov; in podrobneje za območje letališča na topografski karti v M 1:5000 in M 1:1000 ter za naselji Zgornji Brnik in Praprotna polica v M 1:1000,
– povzetek usmeritev in opredelitev iz planskih dokumentov,
– obrazložitev in utemeljitev pogojev za posege v prostor ter
– pogoje in soglasja pristojnih organov in organizacij.

Prostorski ureditveni pogoji določajo:
– funkcijo območja s pogoji za izrabo prostora in kvaliteto graditve ali drugega posega v prostor,
– merila in pogoje za oblikovanje posegov v prostor,
– merila in pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč,
– merila in pogoje za prometno urejanje in urejanje sistemov "zvez,
– merila in pogoje za komunalno in energetsko opremljanje,
– merila in pogoje za varstvo in urejanje voda ter
– merila in pogoje za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Pogoji so določeni za celotno obravnavano območje, za posamezna območja urejanja, površine po namenu, znotraj teh pa še za ureditvene enote.

Krajinskoekološka presoja po tem odloku je študija, ki vsebuje proučitev posledic posega v prostor in projekt sanacije razmer. Izdelajo jo lahko organi in organizacije, ki so usposobljeni za izdelavo takih študij. Krajinskoekološko presojo je treba izdelati ob lokacijski dokumentaciji za ugotovitev in določitev primernosti posega ali ureditve in za določitev sanacije razmer.
Primarne dejavnosti po tem odloku so: kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov.
Terciarne dejavnosti po tem odloku so: trgovina, promet, gostinstvo, turizem in storitve.
Kvartarne dejavnosti po tem odloku so: zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šolstvo, kultura, uprava in svobodni poklici.
Nadomestna gradnja po tem odloku je gradnja objekta, ki se dovoli znotraj oboda odstranjenega objekta ali z zamikom, pri čemer se nadomesti veš ali del obstoječega objekta.
Pomožni objekti po tem odloku so objekti, navedeni v občinskem predpisu o pomožnih objektih, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje.

Območje, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, obsega Kranjsko in Sorško polje in del desnega brega Kokre do obrobja Dobrav, to so območja naslednjih katastrskih občin: k.o. Bitnje-del, k.o. Žabnica-del, k.o. Breg ob Savi, k.o. Jama, k.o. Praše-del, k.o. Mavčiče, k.o. Podreča, k.o. Čirče-del, k.o. Hrastje-del, k.o. Trboje, k.o. Primskovo-del, k.o. Britof-del, k.o. Šenčur-del, k.o. Luže-del, k.o. Voglje, k.o. Visoko-del, k.o. Tupaliče-del, k.o. Predoslje-del, k.o. Suha-del, k.o. Breg ob Kokri-del, k.o. Olševek-del, k.o. Velesovo-del, k.o. Češnjevek-del, k.o. Grad-del, k.o. Pšata-del, k.o. Šmartno-del, k.o. Zalog-del, k.o. Dobrava-del, k.o. Zgornji Brnik, k.o. Spodnji Brnik, k.o. Lahovče.
Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za naslednja območja urejanja:

S temi prostorskimi ureditvenimi pogoji se ne urejajo območja veljavnih prostorskih izvedbenih aktov:
– prostorski ureditveni pogoji za ureditveno območje naselij: Preddvor, Tupaliče, Potoče, Breg ob Kokri (Uradni vestnik Gorenjske, št. 15/88)
– prostorski ureditveni pogoji za ureditvena območja naselij Šenčur in Srednja vas (Uradni vestnik Gorenjske, št. 15/88)
– ZN za vikend območje Cerkljanska Dobrava (Uradni vestnik Gorenjske, št. 7/89)
– LN vzporedni plinovod Vodice – Britof (Uradni vestnik Gorenjske, št. 15/88)
– LN vodovodno zajetje Kokra – Kranj (Uradni vestnik Gorenjske, št. 3/90)
Meja območja, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji, meje območij 3 urejanja, meje površin po namenu in meje ureditvenih enot so določene v grafičnem prikazu.

Skupni pogoji veljajo za vsa istovrstna območja urejanja, površine po namenu in ureditvene enote, razen če v posebnih pogojih ni določeno drugače.

Glede na pretežno namembnost prostora se celotno območje deli na:
A. območja urejanja, ki so namenjena poselitvi; to so:
S – območja za stanovanja
SK – območja za stanovanja in kmetijstvo
P – območja za proizvodnjo in servisne dejavnosti
R – območja za šport in rekreacijo
W – območja počitniških objektov
F – območja živinorejskih farm
E – območja za energetiko
L – območja za promet
O – območja za oskrbne dejavnosti,
B. površine, ki niso namenjene poselitvi; to so:
1 – kmetijske površine, ki so trajno namenjene za kmetijstvo (1. območje kmetijskih zemljišč)
2 – druge kmetijske površine (2. območje kmetijskih zemljišč)
G – lesnoproizvodni gozdovi
GV – trajno varovalni gozdovi
GP – gozdovi s posebnim namenom
V – vode
Z – stavbna zemljišča kot razpršena gradnja.

Gradnja objektov je dopustna na komunalno opremljenih zemljiščih. Komunalno opremljeno zemljišče obsega: oskrbo z vodo, odvajanje odpadnih voda, oskrbo z električno energijo, urejen dovoz in urejen odvoz odpadkov. Zahteva ne velja za pomožne objekte.
Gradnja objektov za terciarne in kvartarne dejavnosti ter obrt je dopustna le, če je v območju možno zgraditi ustrezno število parkirnih površin.
V območjih, ki niso namenjena poselitvi, je za posege, ki spreminjajo geološke, pedološke, reliefne, hidrološke ali vegetacijske razmere potrebno predhodno izdelati krajinskoekološko presojo. Zahteva ne velja za gradbene jame objektov.
V območjih za poselitev je za proizvodne in obrtne dejavnosti z emisijami in za hleve z več kot 40 glav velike živine potrebno predhodno izdelati krajinskoekološko presojo.

Na celotnem območju, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, so:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije ter odstranitve objektov, razen objektov naravne in kulturne dediščine,
– za prometno omrežje in naprave dopustna redna vzdrževalna in obnovitvena dela, rekonstrukcije ter odstranitve,
– za komunalno in energetsko omrežje in naprave ter za omrežje in naprave za zveze dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, novogradnje in odstranitve,
– za vodnogospodarske objekte in naprave dopustni: vzdrževanje, rekonstrukcije, gradnje in odstranitve.

V vseh območjih urejanja, ki so namenjena poselitvi in zanje ni predvidena izdelava prostorskega izvedbenega načrta, so poleg posegov, določenih v 9. členu tega odloka dopustne še:
– novogradnje prometnega omrežja in naprav,
– gradnje in ureditve za rekreacijo,
– ureditve javnih površin,
– ureditve pokopališč,
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij in
– postavitve začasnih objektov za prireditve.
V območjih za stanovanja (S) so dopustne še:
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za stanovanja, za terciarne in kvartarne dejavnosti in proizvodno obrt brez emisij,
– dopolnilne gradnje stanovanjskih objektov, objektov za terciarne in kvartarne dejavnosti in za proizvodno obrt brez emisij,
– gradnje in postavitve pomožnih objektov, razen pomožnih objektov za potrebe kmetijstva.
V območjih za stanovanja in kmetijstvo (SK) so dopustne še:
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za stanovanja, za potrebe kmetijstva, za terciarne in kvartarne dejavnosti ter za proizvodno obrt,
– dopolnilne gradnje stanovanjskih objektov, objektov za potrebe kmetijstva, za terciarne in kvartarne dejavnosti in za proizvodno obrt,
– gradnje pomožnih objektov.
V območjih za proizvodnjo in terciarne dejavnosti (P) so dopustne še:
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za proizvodnjo in terciarne dejavnosti,
– dopolnilne gradnje objektov in naprav za proizvodnjo in terciarne dejavnosti,
– postavitve ograj.
V območjih za šport in rekreacijo (R) so dopustne še:
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za šport in rekreacijo ter za gostinstvo in storitveno obrt za potrebe športa in rekreacije,
– novogradnje objektov in naprav za šport in rekreacijo ter za gostinstvo in storitveno obrt za potrebe rekreacije,
– postavitve ograj.
V območjih za počitniške objekte (W) so dopustne še:
– dozidave obstoječih objektov,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za stanovanja,
– dopolnilne gradnje počitniških objektov,
– gradnje pomožnih objektov: nadstrešnice, garaže, pergole, geosolarne naprave, vetrolovi.
V območjih živinorejskih farm (F) so dopustne še:
– dozidave in nadzidave objektov za potrebe živinorejskih farm,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za terciarne dejavnosti, ki so namenjene primarnim gospodarskim dejavnostim,
– novogradnje gospodarskih poslopij.
Za povečanje zmogljivosti živinorejskih farm je potrebna predhodna krajinskoekološka presoja.
V območjih za energetiko (E) so dopustne še:
– dozidave, nadzidave energetskih objektov ter objektov in naprav za terciarne dejavnosti,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za energetiko in za terciarne dejavnosti,
– novogradnje energetskih objektov in objektov za terciarne dejavnosti,
– postavitve ograj.
V območjih za oskrbne dejavnosti (O) so dopustne še:
– novogradnje objektov za terciarne dejavnosti.

Poleg posegov, določenih v 9. členu tega odloka, so v območjih, ki niso namenjena poselitvi, dopustne še:
– novogradnje prometnega omrežja in naprav za potrebe primarnih dejavnosti in bivanja, ureditve počivališč in postajališč,
– postavitve ograj za potrebe primarnih dejavnosti in varstva voda.
Na prvem območju kmetijskih zemljišč (1) so dopustne še:
– novogradnje objektov, ki so z družbenim planom občine določeni kot izjemni posegi, in sicer: objekti, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji; objekti za urejanje vodnega režima; širitev pokopališč,
– gradnje in postavitve pomožnih objektov za kmetijstvo,
– melioracije, ki so določene z družbenim planom. Na drugem območju kmetijskih zemljišč (2) so dopustne še:
– novogradnje za potrebe kmetij, za turizem na kmetiji in za obrt kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, na način, kot je določeno z družbenim planom,
– gradnje pomožnih objektov za kmetijstvo,
– ureditve za rekreacijo,
– postavitve začasnih objektov za prireditve,
– ureditve pokopališč ter gradnje mrliških vežic in kapelic,
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
V gozdovih (G, GV, GP) so dopustni posegi za potrebe gospodarjenja z gozdovi in lovstva. V lesnoproizvodnih gozdovih (G) so dopustne gradnje žag in deponij za les.
Posegi v gozdove so dopustni le, če niso v nasprotju s splošnimi funkcijami gozda. Pred načrtovanjem kakršnegakoli posega v gozd je potrebno pridobiti predhodno mnenje in pogoje pristojne gozdarske strokovne službe.
V trajno varovalnih gozdovih (GV) niso dopustne krčitve, ki bi ogrozile varovalno funkcijo in posegi, ki bi povečali labilnost terena.
V območjih voda (V) so dopustne ureditve za rekreacijo.
Na površinah razpršene gradnje (Z) na 1. območju kmetijskih zemljišč so dopustne še:
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov, novogradnje kot nadomestne gradnje za enako namembnost, kot je zgrajeni objekt,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za potrebe kmetijstva in za turizem na kmetiji,
– novogradnje objektov za potrebe kmetij,
– gradnje pomožnih objektov,
– gradnje objektov in ureditve za rekreacijo,
– postavitve začasnih objektov za prireditve.
Na površinah razpršene gradnje (Z) na 2. območju kmetijskih zemljišč ter v območju lesnoproizvodnih gozdov (G) so dopustne še:
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov, novogradnje kot nadomestne gradnje za enako namembnost, kot je zgrajeni objekt.
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za potrebe kmetijstva in gozdarstva, za proizvodno in storitveno obrt brez emisij, za terciarne dejavnosti in za vikende,
– novogradnje objektov za potrebe kmetijstva in gozdarstva, za proizvodno in storitveno obrt brez emisij ter za turizem na kmetiji
– gradnje pomožnih objektov,
– gradnje objektov in ureditve za rekreacijo,
– postavitve začasnih objektov za prireditve.

V območjih rezervatov in varstvenih pasov infrastrukturnega omrežja in naprav, v območjih varstva naravne in kulturne dediščine, v trajno varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom ter v varstvenih območjih vodnih virov in voda, ki so določeni v grafičnem prikazu, je izvajanje posegov omejeno skladno z veljavnimi predpisi ter s pogoji, opredeljenimi v tem odloku.

Na območjih, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti, so do sprejetja le-teh dopustna:
– vzdrževalna dela. adaptacije in rekonstrukcije vseh objektov in naprav.
– postavitve začasnih objektov,
– ureditve zelenih površin,
– odstranitve objektov.
Ti posegi so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja in da so skladni s predvidenimi ureditvami.
Skladnost s predvidenimi ureditvami ugotavlja upravni organ, pristojen za urejanje prostora, na podlagi programske zasnove ali osnutka prostorskega izvedbenega načrta.

Varovane robove naselij, ki so označeni v grafičnem prikazu ali so določeni v. posebnih določbah, je treba ohranjati tako. da preko njih ni dopustna gradnja objektov.
V območjih varovanih pogledov, ki so označeni v grafičnem prikazu, niso dopustne gradnje in ureditve, ki bi zakrile kvalitetne poglede na objekte, naselja, naravne dominante ali dolge poglede na okolico.
Ježe teras so zavarovane in niso dopustni posegi, ki bi spremenili značilno podobo naravne oblikovanosti terena in vegetacije.
Med naselji je treba ohranjati zelene cezure.
Varovane gozdne robove in živice, ki so označeni v grafičnih prikazih ali določeni v posebnih določbah, je treba ohranjati in varovati tako, da se ne spremeni njihova oblika. V varovanih gozdnih robovih in živicah je dopustna sanitarna sečnja in obnavljanje rastlinskih sestojev.

Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja oziroma posameznih skupin objektov, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne posodobitve naselja oziroma skupine objektov.

Pri nadomestni gradnji je dopustna ohranitev dela obstoječega objekta, tako da se ohranjeni del in novi objekt povežeta v enotno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina morajo biti enaki. Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov, ločenih od novih, ni dopustno.
Za objekte etnološke in umetnostne dediščine nadomestna gradnja ni dopustna.

V ureditvenih enotah vaško jedro (vj) je dopustna nadomestna in dopolnilna gradnja stanovanjske hiše ali gospodarskega poslopja na parcelni meji ob ustrezni ureditvi strešnih odtokov in snegolovov.
Pri nadomestnih gradnjah objektov je treba ohranjati podedovano gradbeno linijo, če je ta razpoznavna, oziroma tisto, ki je določena v grafičnem prikazu.
Nadomestna gradnja na parcelni meji ne sme presegati višine prvotnega objekta.

V vaških jedrih (vj) je treba pri lokacijah dopolnilnih gradenj lego objektov na parceli, orientacijo objekta, odmike od sosednjih objektov, gradbene mase, naklon strehe in smer slemena prilagoditi značilnostim ureditvene enote.

Novogradnje objektov na območjih, ki niso namenjena poselitvi, so dopustne kot dopolnitve obstoječe zazidave. Novi objekti ne smejo biti postavljeni na vizualno izpostavljenih legah.
Začasnih objektov ni dopustno postavljati v neposredni bližini zavarovanih objektov kulturne dediščine.
Za preselitev kmetij rob naselja ali na kmetijske površine je treba zasnovati celotno kmetijo naenkrat, z vsemi potrebnimi objekti, pomožnimi objekti, ureditvijo dvorišča in dostopov.

Arhitekturno oblikovanje posegov v ureditvenih enotah vas in vaško jedro (v, vj), se mora zgledovati po oblikovnih kvalitetah objektov v posamezni ureditveni enoti, predvsem glede:
– sestave in razmerja osnovnih stavbnih mas,
– oblikovanosti strehe,
– oblikovanja in razmerja fasad,
– arhitekturnih elementov ter
– barve in teksture streh in fasad.

Ureditvena enota: vaško jedro (vj):
Za oblikovanje stanovanjskih objektov velja:
– tloris: podolgovat, v razmerju stranic vsaj 1:1,4
– višina: največ P+l + M; pritličje pri vhodu največ 90 cm nad terenom; kolenčni zid visok največ 100 cm. pri tem sme biti višina kapi na strani vhoda največ 6,90 m nad terenom.
Za oblikovanje gospodarskih poslopij, objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti ter obrtnih delavnic velja:
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,5; dopusten je tloris v obliki črke "L". Razmerja krakov vsaj 1:2, tloris daljšega kraka z razmerjem stranic vsaj 1:1,5.
Strehe objektov morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom ali sestavljene večkapnice s stranicami v istem naklonu od 38°-45°; sleme mora potekati v smeri daljše stranice objekta. Šotoraste strehe niso dopustne.
Določbe za ureditveno enoto vaško jedro (vj) veljajo tudi za vse ureditvene enote vasi (v) in za vso razpršeno gradnjo (z).
Ureditvena enota: enodružinska zazidava (e) Za oblikovanje stanovanjskih objektov velja:
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4
– višina: P+l + M, pritličje pri vhodu je lahko največ 1,20 m nad terenom, kolenčni zid največ 1,20-m. Višina kapi je na strani vhoda največ 7,70 m nad terenom; P+2, pritličje, pri vhodu 30 cm nad terenom, podstreha brez kolenčnega zidu. Višina, kapi je na strani vhoda največ 8,60 m nad. terenom.
Dopustna je gradnja dvojčkov. Gradbena masa je lahko v takem sorazmerju kot pri enodružinski hiši, lahko pa sta masi dveh objektov združeni po krajši stranici tlorisa in je skupen objekt v takem razmerju, kot je predpis za samostojen objekt.
Za oblikovanje objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti ter obrtnih delavnic velja:
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4 dopusten je tloris v obliki črke "L", razmerje stranic vsaj 1:2.
Strehe objektov, morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom ali sestavljene večkapnice s strešinami v istem naklonu od 36°-45°; sleme mora potekati v smeri daljše stranice objekta. Šotoraste strehe niso dopustne.
Objekti, kot so: cerkve, kapelice, znamenja, graščine in dvorci, imajo lahko drugačen naklon od zgoraj predpisanega.

Dozidave in nadzidave objektov se morajo skladati s celotno stavbno maso objekta z oblikovanjem in z gradbenimi materiali osnovnega objekta. Prizidki z ravnimi strehami niso dopustni.
Prečni deli objekta po velikosti ne smejo biti višji od osnovnega objekta.
Z dozidavami in nadzidavami je treba doseči tako stavbno maso objekta, kot je določena za posamezno ureditveno enoto.

Pomožni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Pomožni prostostoječi objekti, morajo imeti podolgovat tloris in simetrično dvokapno streho v naklonu od 36° do 45°; enokapnice in ravne strehe niso dopustne. Pomožni objekti kot prizidki morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu.
Stolpni silosi morajo biti postavljeni pod streho hleva oziroma gospodarskega poslopja.
Vrtne lope morajo biti lesene, streha je lahko šotorasta.
Postavljanje kioskov in prodajnih prikolic ni dopustno.
Vetrolovov ni dopustno dodajati na fasade starih kmečkih hiš.
Ograje v ureditvenih enotah vaško jedro in vas. naj bodo lesene ali iz naravnega avtohtonega kamna in ne višje od 0,80 m.
Ograje vrtov oziroma parcel v stanovanjskih območjih so dopustne do 1 m.
Ograje morajo biti izvedene v obliki žive meje, lesene ali žičnate z zasaditvijo.
V območju križišč in priključkov ograje ne smejo biti višje od 1 m in ne smejo segati v pregledno polje ceste.

Zatrepi gospodarskih objektov so lahko ometani, v celoti leseni ali obloženi z navpično postavljenim opažem.
Balkoni oziroma ganki v enoti vaško jedro na čelnih fasadah stanovanjskih objektov so dopustni v nadstropju. Balkoni oziroma ganki na vzdolžnih fasadah stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij so dopustni v nadstropju in lahko potekajo le po delu fasade.
Ograje balkonov morajo biti lesene.
Napušči morajo biti tanke površine, konstrukcijski elementi (lege) naj bodo vidni.
Napuščev ni dopustno oblagati tako, da bi tvorili masivne elemente.
Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad. Strešine frčad morajo imeti enake naklone kot osnovna streha. Strešine frčad ne smejo biti višje, kot je osnovna streha.

Strehe, morajo biti krite s kritino sive, rdeče, rjave ali temnosive do grafitnosive barve. Dopustne so kritine z majhnimi strešniki, bakrena pločevina je dopustna na cerkvah, kapelicah, znamenjih, graščinah in dvorcih. Prosojna kritina je dopustna na gospodarskih poslopjih za dosuševanje sena le na delu južne strešine.

Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali obloge iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne.
Za zaščito opažev in ograj je dopustna uporaba zaščitnih sredstev v sivi do grafitnosivi ali temnorjavi barvi.

Za vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.
Pri vzdrževalnih delih, adaptacijah, rekonstukcijah, dozidavah in nadzidavah objektov krajevno značilne arhitekture je treba ohranjati ornamente, značilne gradbene materiale, detajle, razporeditve odprtin in njihova razmerja ter naklon strešin. Prilagajati se je treba razmerjem fasad in razmerjem stavbne mase.
V primeru spremembe namembnosti objektov kmečkih domov krajevno značilne arhitekture niso dopustne bistvene spremembe zunanjosti objekta.

Ureditve vodotokov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona. Kjer razmere dopuščajo, je treba ohranjati naraven potek vodotoka (meandri). Visokodebelno vegetacijo ob vodotokih je potrebno ohranjati v čim večji meri.

Pri urejanju kmetijskih zemljišč, pri kmetijskih agromelioracijah, je treba ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves. Prav tako je treba ohranjati gozdni rob, ga na novo zasaditi ali okrepiti.
Pri melioracijah in hidromelioracijah je treba ohranjati naravne značilnosti prostora. Kjer razmere to dopuščajo, je potrebno ohraniti prvotni potek vodotoka in vegetacijo ob njem ali jo ponovno zasaditi.

Odpiranje novih gramoznic ni dopustno.
Dopustno je odvzemati mivko, pesek, prod in kamen iz naravnih vodotokov, iz vodnih in privodnih zemljišč: če je dokazan večji dotok plavin od transportne sposobnosti vodotoka; če obstaja stalna težnja dviganja gladine zaradi zaprojevanja; če zaprojevanje ogroža vodnogospodarske objekte in naprave; če je ogrožen dotok vode v podtalnico; če je potrebno poglobiti dno zaradi plovbe ali boljšega odtoka vode.
Ob sanaciji se opuščeni kopi v bližini vodotokov lahko zalijejo z vodo.

Nasipe in odkopne brežine je potrebno zavarovati pred erozijo. Potrebna je zatravitev ali zasaditev z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. V primeru, da naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati take elemente za zavarovanje, ki omogočajo kasnejšo zasaditev z grmovnicami.
Betonske škarpe morajo biti arhitekturno oblikovane ali obložene z naravnim kamnom.

Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami ter po končani gradnji odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

Napisi in reklame ne smejo biti postavljene nad slemenom. Na objektih naravne in kulturne dediščine reklame niso dopustne.

Gradbena parcela se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednjih objektov, oblikovanost zemljišča in glede na posestne meje. Gradbena parcela za prostostoječo individualno stanovanjsko hišo meri največ 600 m2. Pri določanju gradbene parcele kmetije se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov kmetije, vrsta kmetijske proizvodnje in potrebni manipulativni prostor za kmetijsko mehanizacijo. Gradbena parcela kmetije meri najmanj 2000 m2.
Funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost in namembnost objekta ter oblikovanost zemljišča. Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen v primeru, da je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču. Za stanovanjske objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta najmanj 2,5 m, širina dovoza do objekta pa je najmanj 3 m. Za kmetijske objekte je širina funkcionalnega zemljišča ob objektu najmanj 2,5 m, širina dovoza je najmanj 3,5 m. Če je dejansko zemljišče pri obstoječih objektih manjše od funkcionalnega zemljišča, ugotovljenega na osnovi navedenih meril, se upošteva dejanska površina zemljišča (parcele).
Pri objektih z dejavnostmi, kjer se pojavlja veliko število avtomobilov (gostilne, servisi, delavnice za popravila avtomobilov, banke, pošte) ali pa so potrebne manjše deponije, je treba zagotoviti parkirne prostore oziroma deponije na funkcionalnem zemljišču pri objektu ali na skupnem funkcionalnem zemljišču za več objektov skupaj.

Rekonstrukcije prometnic z večjim odstopanjem od obstoječih tras niso dopustne.
V rezervatih, predvidenih za rekonstrukcijo cest, so na obstoječih objektih dovoljena le tekoča vzdrževalna dela in drugi posegi v skladu s predpisi.
Rekonstrukcije in preplastitve cest je treba izvajati tako, da se nivo ceste ne dviga nad nivoje vhodov v objekte, ter da se s tem ne poslabšuje dostopnost do teh objektov za funkcionalno ovirane ljudi. Na prometnih ožinah je potrebno zagotoviti minimalne širine pločnikov za pešce.
Na osrednjih vaških prostorih in trgih je treba urediti avtobusna postajališča in zbiralnice mleka. Površine trgov je treba urediti tako, da se s tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih in peš površin.

Poljske in gozdne poti smejo biti široke največ 3 m. Širše so lahko na zavojih in na delih, kjer je predvideno izogibališče ali deponija za les.

Parkirišča, morajo biti. asfaltirana in opremljena z lovilci olj.
Večja parkirišča in počivališča ob magistralnih in regionalnih cestah izven ureditvenih območij naselij morajo biti opremljena s klopmi, smetnjaki, sanitarijami in pitno vodo.

Prehodi za pešce morajo biti izvedeni tako, da so uporabni za funkcionalno ovirane ljudi.
Avtobusna postajališča morajo imeti označene in osvetljene prehode čez cesto.

Ob medkrajevnih kablih je v trimeterskem pasu dopustna le gradnja komunalnih naprav.
Na objektih kulturne dediščine postavitve televizijskih anten niso dopustne.

Vse objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiščenje.
Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda so obvezne dvoprekatne nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena organizacija na ustrezna odlagališča.
Po izgradnji kanalizacije je potrebno vse objekte v zbirnem območju priključiti na novograjeno omrežje.
Meteorne vode se morajo odvajati površinsko ali v ponikovalnice.
Začasni objekti, ki uporabljajo vodo oziroma so priključeni na vodovod, morajo imeti urejeno odvodnjavanje odpadnih voda.

Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite.
Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopane v teren. Zemljišča tras podzemnih napeljav oziroma vodov je potrebno po izvedbi napeljave sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi oziroma zasadi z avtohtonimi grmovnicami.
Nadzemne komunalne in energetske objekte je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja. Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Ravne strehe niso dopustne, naklon strehe mora biti prilagojen sosednjim objektom. Postavitve teh objektov v območjih varstva naravne in kulturne dediščine niso dopustne.

Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smeri kvalitetnih in varovanih pogledov.

Male hidroelektrarne so v območjih predvidenih naravnih spomenikov dopustne le v sklopu obstoječih ali na mestu nekdanjih mlinov in žag, izjemoma tudi na drugih lokacijah, če predvideni posegi ne bodo poškodovali naravnih razmer, zaradi katerih je območje predlagano za zavarovanje. Male hidroelektrarne v območjih naravne dediščine so dopustne na krajinsko in ekološko sprejemljivih lokacijah.
Pri urejanju malih hidroelektrarn mora biti zagotovljen prehod rib (ribja steza) in takšen pretok vode, ki zagotavlja biološki minimum. Tlačni vodi morajo biti. vkopani, zemljišče pa urejeno in zavarovano proti eroziji. Pri vkopavanju tlačnih cevi ni dopustno zasipavanje struge z odvečnim materialom. Dopustne so obnovitve starih rak za potrebe malih hidroelektrarn.

Sončne zbiralnike je dopustno postavljati na streho, balkonske ograje in zatrepe, tako da ležijo v njihovi ravnini. Postavitve nad slemenom in na objektih kulturne dediščine niso dopustne.

Odjemna mesta s kontejnerji in zabojniki v naseljih morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je omogočeno enostavno čiščenje. Odjemna mesta za kosovni odpad in steklovino naj bodo v naseljih postavljena v bližini trgovin ali parkirnih površin. Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena v sklopu ograje – zidu pokopališča, vendar ne na vidno izpostavljeni lokaciji.

Obstoječe izvire vode je potrebno varovati pred onesnaženjem in jih vzdrževati za potrebe napajanja živine in za požarno varnost.
Izgradnja črpališč talne in izvirne vode ter vodnih zajetij je dopustna tako, da se po končanih delih okolica objektov zatravi in zasadi.
V območjih predvidenega in obstoječega zavarovanja vodnih virov veljajo naslednji režimi:
-za najožje varstveno območje (I) so dopustne samo:
– ureditve in zavarovanja vodnega zajetja ter sanacije neustreznih higienskih razmer,
– adaptacije in rekonstrukcije obstoječih objektov po predhodni sanaciji odvajanja odpadnih voda;
– za ožje varstveno območje (II) niso dopustne:
– novogradnje objektov, razen adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave obstoječih objektov po predhodni sanaciji odvajanja odpadnih voda,
– izkoriščanje mineralnih surovin,
– širitve obstoječih in urejanje novih odlagališč odpadkov,
– urejanje skladišč naftnih derivatov in nevarnih snovi;
– agromelioracije, ki vključujejo intenzivno gnojenje;
– za širše varstveno območje (III) niso dopustne:
– širitve obstoječih in urejanje novih odlagališč odpadkov,
– urejanje skladišč nevarnih snovi,
– urejanje skladišč naftnih derivatov, razen za lokalne potrebe, izvedba mora biti dvoplaščna,
– ponikovanje odpadnih voda;
– za vplivno varstveno območje ni dopustno;
– urejanje skladišč naftnih derivatov in nevarnih snovi nad 200 m3 prostornine,
– gradnja naftovodov,
– gradnja objektov, ki bi znatno zmanjšali naravno ponikovanje padavin ali zmanjševali naravno infiltracijo iz vodotokov.

Za potrebe vzdrževanja vodotokov je treba zagotoviti 10 m odmik objektov od roba brežine, razen za mline, žage in male hidroelektrarne. Za vse posege v tem pasu je potrebno pridobiti mnenje pristojne vodne uprave in zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Ohraniti je treba značilni tok reke Pšate z meandri in sipinami. Ohraniti je treba naravno strugo reke Reke v delih, kjer še ni v umetnem koritu oziroma še ni kanalizirana.

Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno ali kulturno dediščino, niso dopustni.
Za vse posege na objektih in v območjih naravne in kulturne dediščine je potrebno pridobiti strokovno mnenje pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Zaradi visoke talne vode morajo biti objekti v naseljih: Glinje, Poženik, Pšata, Suha, Šmartno in Zalog pri Cerkljah nepodkleteni. Višina objektov je P+l ali P+l+M, pritličje pri vhodu 30 cm nad terenom.

Na delu zemljišča parc. št. 331/1 k.o. Tupaliče, v izmeri okoli 2000 m2, z oznako razpršena gradnja (z), so dopustni naslednji posegi:
– novogradnja objektov za potrebe veterinarske ambulante z laboratorijem in stacionarjem
– gradnja pomožnih objektov.
– Za lokacijo objektov so potrebne predhodne smernice gozdnega gospodarstva.

001 Adergas
Na zemljišču parc. št. 652 k.o. Velesovo, v severnem delu parcele, v izmeri 1000 m2, je dopustna samo ureditev trga pred samostanom, s parkirišči, pod pogoji, ki jih določi Zavod za varovanje naravne in kulturne dediščine.
Ohraniti je treba zeleni pas z živicami ob potoku z južne strani, od koder je kvaliteten pogled na samostan.

009 Breg ob Savi
V ureditveni enoti (vj) je treba ohraniti značilno smer slemen, pravokotno na cesto skozi naselje.
Širitev naselja na breg reke Save, ki je predlagana za naravno znamenitost in v gozd na severovzhodu, ni dopustna.
Zazidava na ježi na vzhodnem robu vaškega jedra naj po višini ne presega sedanjega gabarita.

016 Češnjevek
Dopolnilna gradnja na zemljiščih vzhodno od podružne cerkve sv. Duha zaradi varovanja vedut ni dopustna.
V območju Virškovega bajerja (R) je potrebno vse ureditve podrediti varovanju naravne okolice bajerja, ki je hidrološka in botanična dediščina. Pri ureditvah je potrebno varovati pas gozda med naseljem in bajerji.

024 Hotemaže
Širitev naselja proti severu in jugu ob cesti ni dopustna, enako ni dopustna širitev gradnje stanovanjskih hiš na spodnji terasi ob Kokri.

025 Hrastje
Širitev naselja proti severozahodu in jugovzhodu ob cesti in na gozdne površine proti zahodu ni dopustna.

029 Jama
V ureditveni enoti vaško jedro (vj) naj se ohrani značilna zazidava na zahodni strani ceste, to je: dvojni vzporedni objekti z zatrepno fasado do ceste, značilna oblikovanost objektov in gradbena linija.
Širitev naselja proti severu in jugu ni dopustna, ohraniti je treba zelene cezure med naselji.

036 Lahovče
Gradnja objektov v "podkvi" ni dopustna, prav tako ni dopustna rast naselja preko regionalne ceste ter proti severu in vzhodu.

043 Mavčiče
V ureditveni enoti vaško jedro (vj) naj se ohrani značilna zazidava ob cesti, to je dvojni vzporedni objekti z zatrepno fasado do ceste.
Širitev naselja ob cesti proti severu in jugu ni dopustna.
Ohraniti je treba značilno podobo naselja na vedutno izpostavljeni legi ob župni cerkvi sv. Pavla.
Pri gradnji objektov ob reki je treba zagotoviti odmik 10 m od brega. Ta del naj se uredi kot javna peš pot z zasaditvijo visokodebelne vegetacije.

053 Olševek
Ni dopustna širitev naselja preko ježe, omeji naj se širitev proti ravnini na zahodu.

064 Poženik
Na zemljiščih parc. št. 596/1, 600 in 601 k.o. Šmartno z oznako razpršena gradnja (z) so dopustni naslednji posegi:
– gradnje in ureditve za ribogojništvo in vzrejo rakov, z gradnjo spremljajočega stanovanjsko-gospodarskega objekta za vzdrževanje tehnološkega procesa gojenja,
– gradnje pomožnih objektov.

065 Praprotna polica
Širitev naselja ob poti v smeri proti jugozahodu ni dopustna.
Širitev naselja na vzhodno strah v gozd ni dopustna. Obstoječi gozdni rob je potrebno ohraniti, na poškodovanih mestih pa ponovno zasaditi.
V ureditveni enoti (e1) so dopustne gradnje in ureditve v skladu z zazidalno situacijo v merilu 1:1000,

066 Praše
Širitev naselja proti severu in jugu ni dopustna.
Na pomolu ob reki je dopustna ureditev razgledišč, počivališč, poti za obiskovalce ter ureditev dostopov do vode. Gradnja objektov v območju zavarovanja dediščine ni dopustna.

067 Prebačevo
Ohranjati je treba tipično obcestno zazidavo. Širitev naselja proti severu, jugu in vzhodu ni dopustna.
V osrednjem delu so proste površine ob cerkvi primerne za terciarne dejavnosti.
Dopustna je ureditev pristana s privezovališčem za plovbo po jezeru, gostinsko ponudbo, razglediščem.
V osrednjem delu naselja, na spodnji terasi na travniku, dopustna ureditev igrišč za igre na travi, brez poseganja na površine, zaraščene z gozdom.
Na zemljiščih parc. št. 194, 160/1, 220 del in 160/1 del, je dopustna gradnja objektov terciarnih dejavnosti s stanovanji. Za posamezno lokacijo je zaradi bližine cerkve potrebno soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Na zemljišču parc. št. 190 k.o. Hrastje je dopustna le gradnja stanovanjske hiše za potrebe kmetije.

080 Spodnji Brnik
Širitev naselja proti jugozahodu in nasploh preko regionalne ceste ni dopustna.
V ureditveni enoti vaško jedro (vj) naj se ohrani značilna gručasta zazidava.
Gradnja objektov na zemljišču parc. št. 120/1 k.o. Sp. Brnik, je dopustna ob sočasni ureditvi skupnega dostopa na regionalno cesto proti Cerkljam. Dostop naj ne bo v samem križišču preko zemljišča parc. št. 1079/17 k.o. Sp. Brnik.
Na delu zemljišča parc. št. 625 k.o. Sp. Brnik, kjer so dopustni izjemni posegi, je dopustna le gradnja gospodarskih objektov za potrebe kmetije.

088 Suha
V ureditveni enoti vaško jedro (vj) je treba ohraniti značilno prečno orientacijo slemen.

091 Šmartno
Na zemljiščih južno in zahodno od cerkve sv. Martina gradnja ni dopustna.

096 Trata
Na severnem delu zemljišča parc. št. 809 k.o. Velesovo, v izmeri 900 m2, ki je stavbno zemljišče, je dopustna le gradnja parkirišč, s paviljonskim oskrbnim objektom.
Na zemljiščih parc. št. 841/2, 841/3 in 841/4 je dovoljena le gradnja bencinskega servisa.

097 Trboje
V ureditveni enoti vaško jedro (vj) je ureditev ceste podrejena tipični zazidavi vzdolž oziroma pravokotno na cesto in naj gradbena linija objektov ostane.
Ni dopustna rast naselja proti severu in severovzhodu.
Na zahodnem delu zemljišča parc. št. 1028/4 k.o. Trboje, je ob obali jezera, na površini, ki je varovalni gozd (GV), dopustna gradnja čolnarne s privezom na splavu. Objekt mora biti lesen. S ceste je dopusten do objekta le peš dostop.
Na zemljiščih parc. številk: 858/1, 858/2, 856/2, 856/3, 855/2, 855/3, 854/1, 854/3, 853/2, 853/4, 852/5, so dopustne le gradnje in ureditve za kvartarne dejavnosti ter šport in rekreacijo.

101 Velesovo Na zemljiščih parc. št. 139/3, 139/4, 135/3, 133 k.o.
Velesovo, je dopustna samo gradnja in ureditev nogometnega igrišča s spremljajočim objektom za garderobe in sanitarije.

102 Visoko
Pred posegi v prostor za katere je potrebno lokacijsko dovoljenje je za območje urejanja (R) potrebno izdelati celotno zasnovo ureditve športnorekreacijskih objektov in naprav.

106 Vopovlje
Na delu zemljišč parc. št. 593 in 600 k.o. Lahovče z oznako razpršene gradnje (z) je dopustna gradnja počivališča s spremljajočimi gostinsko storitvenimi dejavnostmi.

117 Zg. Brnik
V ureditveni enoti vaško jedro (vj) naj se na vzhodni strani ceste ohrani značilna vzdolžna zazidava ob cesti.
V ureditveni enoti e1 so dopustne gradnje in ureditve v skladu z zazidalno situacijo v merilu 1:1000 in naslednjimi pogoji, ki veljajo za zgrajene in predvidene objekte.
Pred izdajo lokacijskih dovoljenj za predvidene objekte in za objekte zgrajene brez dovoljenj je potrebno izvesti: parcelacijo vseh dostopnih poti, razširitev dostopne ceste z južne strani z ureditvijo priključka ter skupno opremo z vodovodom in elektriko.
Na zemljišču parc. št. 571/4 k.o. Zg. Brnik z oznako razpršena gradnja (z) je dopustna novogradnja stanovanjske hiše.
Pred vsakim posegom na zemljišče parc. št. 47/1 in zemljišča parc. št. 76/1, 79/1 ter 80 vse k.o. Zg. Brnik, za katerega je potrebno lokacijsko dovoljenje, je predhodno potrebno določiti funkcionalni prostor sosednjih kmetij ter iz vsakega območja en skupen dostop na javno cesto.

F1 Farma Hrastje
Širitev območja ni dopustna.
Na južnem robu je treba ohraniti visoke hraste.
Na jugovzhodnem delu je dopustna ureditev deponije gradbenega materiala, parkirišče za kupce je treba urediti znotraj kompleksa.
Rekonstrukcije objektov in novogradnje naj ne presegajo višine 6 m.
Dopustna je postavitev žične ograje višine 1,80 m okrog kompleksa, z zasaditvijo.

L1 Letališče Brnik
Poleg posegov, dopustnih po 13. členu tega odloka, so v območju urejanja (L1) Letališče dopustni (po posameznih conah) naslednji posegi:
Cona 1, manevrske površine:
– gradnja oziroma razširitev vojaške rulne steze od hitre spojnice proti pragu 31 in postavitev svetlobnonavigacijske in meteorološke opreme;
Cona 4, potniški kompleks:
– razširitev obstoječega potniškega terminala proti platformi za potrebe restavracije in VIP salona ter odhodnih čakalnic;
– adaptacija kontrolnega stolpa in gradnja prizidka,
– gradnja upravne stavbe s kontrolnim stolpom za potrebe Republiške uprave za zračno plovbo; vključno z energetskim objektom,
– nadzidava skladišča za potrebe poslovnih prostorov in cateringa;
Cona 5, avioblagovni promet:
– nadzidava avioblagovnega skladišča;
Cona 6, mirujoči promet:
– gradnja večetažne parkirne hiše;
Cona 9, tehnična baza Adria Airways:
– širitev obstoječega hangarja letalske enote policije,
– gradnja novega hangarja Adria Airways s pripadajočimi manevrskimi površinami;
Cona 10, poslovni del in sekundarne dejavnosti Adria Airways;
– gradnja poslovne hiše Adria Airways;
Cona 13, poslovna aviacija in servisno poslovne dejavnosti:
– gradnja novega hangarja za potrebe Izvršnega sveta Republike Slovenije, s pripadajočimi manevrskimi površinami ter povezavami na rulno stezo,
– gradnja več hangarjev za poslovno aviacijo, z možnostjo servisne in proizvodne dejavnosti, s pripadajočimi manevrskimi površinami,
– gradnja helikopterske baze Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije,
– gradnja helioporta;
Cona 14, komunalna cona:
– izgradnja tehnološke čistilne naprave;
Cona 15, helikopterska baza:
– gradnja objektov helikopterske enote Ministrstva za obrambo Republike Slovenije,
– gradnja helikopterske baze Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije;
Cona 16, območje posebnega pomena:
– rekonstrukcija obstoječih in gradnja spremljajočih objektov,
– gradnja helioporta;
Cona 17, območje gasilskega poligona:
– gradnja objekta s stolpom za namestitev pristajalnega radarja;
Cona 18, energetski objekti za napajanje namenskih površin:
– razširitev trafo postaje trafo postaje št. 6,
– postavitev ograje okrog trafo postaje;
Cona 19, javni promet:
– gradnja križišča (K1),
– gradnja dela internega cestnega sistema,
– rekonstrukcija križišča (K2);
Cona 20, komunalne naprave:
– rekonstrukcija vodovodnega omrežja,
– izgradnja tehnološkega kanalizacijskega omrežja.
V oddaljenosti 150 m, obojestransko od osi pristajalne steze, je potrebno upoštevati omejitve višinskih gabaritov v skladu z lego tranzitne in horizontalne ravnine, ki sta določeni v grafičnem prikazu.
Za vse posege, ki so dopustni pred izdelavo ureditvenega načrta, je ob izdelavi lokacijske dokumentacije potrebno izdelati situacijo celotne cone, kjer je predlagan poseg.

Prostorski ureditveni pogoji so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri upravnem organu občine Kranj, pristojnem za urejanje prostora, in pri Krajevnih skupnostih: Britof, Brnik, Cerklje, Mavčiče, Olševek-Hotemaže, Poženik, Preddvor, Predoslje, Šenčur, Trboje, Velesovo, Visoko, Voglje, Voklo in Zalog.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.