TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Člen 23 Zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 72/93, 20/95, 34/96 in 108/02) je bil v delu, kolikor ni priznaval rezervacij za posebna tveganja, ki so jih po Zakonu o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 56/99) in Sklepu o najmanjšem obsegu in načinu izračuna posebnih rezervacij borzno posredniške družbe (Uradni list RS, št. 6/2000) dolžne oblikovati borzno posredniške družbe, kot stroška pri oblikovanju davčne osnove, od katere se je plačeval davek od dobička pravnih oseb, v neskladju z Ustavo. Ugotovitev iz prejšnje točke izreka ima učinek razveljavitve.

Za priznanje rezervacij, ki izhajajo iz posebnih tveganj kot stroškov pri oblikovanju osnove za obračun davka od dobička le bankam in hranilnicam, ne pa tudi borzno posredniškim družbam, ki morajo prav zaradi posebnih tveganj obvezno oblikovati posebne rezervacije, zakonodajalec ni imel stvarnega razloga, ki bi tako razlikovanje upravičevalo, zato je bila izpodbijana določba v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave.