TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Občinska skupnost socialnega skrbstva, ki plačuje rejnino za otroke
staršev, ki ne skrbijo zanje (oče odsoten v ZDA, mati neznanega
bivališča), ima pravico do celotnega ali delnega povračila rejnine od
tistih, ki so dolžni preživljati otroke v rejništvu (člen 50 zakona o
socialnem skrbstvu - SRS 39/74; člen 123 ZZZDR - SRS 15/76 oz. člen
32/I TZRSO) - to pa so starši.
Proti zakonitim preživninskim zavezancem je glede rejnine možna tožba
le v mejah, ki jih določa člen 50/II zakona o socialnem skrbstvu,
tedaj le glede rejnine, ki jo je skupnost že plačala; zakon ne pozna
možnosti izterjevati od preživninskih zavezancev rejnino vnaprej
(bodoče periodične dajatve).
Ta možnost tudi ni potrebna, ker je otrokom samim dana legitimacija,
da zahtevajo od staršev preživnino (člen 123 ZZZDR). Otroke v taki
pravdi zastopa skrbnik (člen 201 ZZZDR) - ne more pa take pravde
voditi skupnost socialnega skrbstva v svojem imenu, ker za to nima
zakonskega pooblastila.
Rejniške pogodbe, ki jih je skupnost socialnega skrbstva ene občine
sklenila z rejnico otrok, pri katerih skupnost druge občine ni
sodelovala kot stranka, niso temelj za zahtevek na povrnitev plačane
(oz. v prihodnje dospevajoče) rejnine.
Spor o tem, katera od dveh skupnosti naj bi bila krajevno pristojna
za del obveznosti, ki si jih je pogodbeno naložila (ker ima svojo
obveznost nespolnjujoči oče zadnje prebivališče v območju druge
občine, kot je občina, ki po zadnjem prebivališču matere plačuje
rejnino), je lahko spor o krajevni pristojnosti. Od odločitve o
pristojnosti bi bilo potem odvisno, ali je ali ni dolžna druga
skupnost iz naslova povračila rejninskih izdatkov plačati določeni
del. Spora o krajevni pristojnosti pa ne rešuje redno sodišče (člen
15/1 ZPP), ker je v členu 52 zakona o socialnem skrbstvu izrecno
predpisano, da v sporih o pristojnosti med skupnostmi odloča organ
skupnosti socialnega skrbstva Slovenije (dolžnosti in pravice za čas
teka takega spora določa člen 56 zakona).