na dokumentu
Portal TFL
VSRS Sklep I Up 103/2019 - pritožba zoper sklep o zavrženju revizije - nepopolna revizija - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - poziv na dopolnitev vloge - objektivni pom...
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Upravni oddelek
DATUM ODLOČBE
9.10.2019
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSRS Sklep I Up 103/2019
INTERNA OZNAKA
VS00028030
SENAT, SODNIK
Peter Golob (preds.), Nataša Smrekar (poroč.), mag. Tatjana Steinman
INSTITUT VSRS
pritožba zoper sklep o zavrženju revizije - nepopolna revizija - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - poziv na dopolnitev vloge - objektivni pomen revizije - pravica do sodnega varstva
PODROČJE VSRS
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
IZREK
I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
JEDRO
Vrhovno sodišče se ne strinja s pritožnico, da bi v upravnem sporu moralo drugače razlagati določbo 383. člena ZPP, ki v povezavi s 336. členom ZPP izključuje vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev.
V upravnem sporu o zakonitosti upravnega akta je treba zagotoviti pravico do pritožbe le, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje kot tožena stranka in je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt (prvi odstavek 73. člena ZUS-1). Že v tem pritožbenem postopku pa pritožnik (enako kot v pravdi) glede na 336. člen ZPP nima priložnosti dopolnjevati pritožbe. Če te možnosti ni in zato tudi ni načelne dolžnosti sodišča k pozivanju na odpravo pomanjkljivosti, je toliko manj razumno pričakovanje, da bi taka dolžnost morala obstajati v postopku z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom.
V upravnem sporu o zakonitosti upravnega akta je treba zagotoviti pravico do pritožbe le, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje kot tožena stranka in je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt (prvi odstavek 73. člena ZUS-1). Že v tem pritožbenem postopku pa pritožnik (enako kot v pravdi) glede na 336. člen ZPP nima priložnosti dopolnjevati pritožbe. Če te možnosti ni in zato tudi ni načelne dolžnosti sodišča k pozivanju na odpravo pomanjkljivosti, je toliko manj razumno pričakovanje, da bi taka dolžnost morala obstajati v postopku z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.