TFL Vsebine / Revija Pravnik

9

Dne 26. februarja 2020 je Zvezno ustavno sodišče ZR Nemčije (Bundesver- fassungsgericht) s sodbo ugotovilo protiustavnost § 217 nemškega Kazenskega zakonika (Strafgesetzbuch), ki inkriminira poslovno in organizirano nudenje pomoči pri samousmrtitvi. Zakonska ureditev in sodba, ki jo razveljavlja, sta sprožili intenzivno javno polemiko in razpravo tako v strokovni kot tudi obči javnosti. Ta je razkrila predvsem, kako zelo obravnavana tematika ni le politično intrigantna, ampak tudi iz etičnega in moralnega vidika krhka in občutljiva. Avtorja nadrobni prikaz vsebine zadevne sodbe umestita v aktualno slovensko kazensko pravo, ki je prav v zadnjem času sredi živahne vsesplošne politične polemike o smiselnosti trenutne kazenskopravne ureditve sodelovanja pri tujem samomoru, usmrtitve na zahtevo oziroma evtanazijske usmrtitve.

On 26 February 2020, the German Federal Constitutional Court (Bundesver- fassungsgericht) delivered a judgement, declaring § 217 (prohibition of assisted suicide services) of the German Criminal Code (Strafgesetzbuch) void. Both the disputed prohibition as well as the judgement, recognising it for unconstitutional, sparked an intense dispute in the general and professional pub- lic alike, unveiling its fragile moral and ethical basis making this dilemma so politically intriguing. The authors present the theoretical dogma and relevant circumstances of the judgement, stressing its applicability in Slovene criminal law, where such debates over the current criminal regulation of assisted suicide, execution by demand and euthanasia are being called into question regularly, fuelled by opposing political beliefs.

Criminal Law Developments in Admissibility of Assisted Suicide