• PREDPIS
  • VELJAVEN

Odlok o razglasitvi Cerkve Marijinega oznanjenja v Crngrobu za kulturni spomenik državnega pomena

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 81-3815/1999, stran 12540 DATUM OBJAVE: 5.10.1999

VELJAVNOST: od 6.10.1999 / UPORABA: od 6.10.1999

RS 81-3815/1999

Verzija 3 / 3

Čistopis se uporablja od 1.3.2008 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 20.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 20.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 1.3.2008
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
3815. Odlok o razglasitvi Cerkve Marijinega oznanjenja v Crngrobu za kulturni spomenik državnega pomena
Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 IN 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala
O D L O K 
o razglasitvi Cerkve Marijinega oznanjenja v Crngrobu za kulturni spomenik državnega pomena

1

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:

-

Crngrob – Cerkev Marijinega oznanjenja (EŠD 72).
Enota ima zaradi kulturnih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi kulturne krajine, umetnostno-arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika.

2

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Cerkev Marijinega oznanjenja stoji na vzpetini na zahodnem robu Sorškega polja in je prostorska dominanta med Kranjem in Medvodami. Cerkev je iz skromnega poznoromanskega jedra (1273) skozi stoletja rastla do sedanjih dimenzij. Iz enoladijske romanske osnove se je razvila v dvoladijsko, kasneje v triladijsko cerkev z naknadno dozidanim višjim prezbiterijem dvoranskega tipa in mogočnim zvonikom na južni strani. Cerkev predstavlja dragocen spomenik v smislu sinteze arhitekture, razvoja srednjeveških stenskih poslikav in notranje opreme, zlasti zlatih oltarjev in sodi med izbrane sakralne spomenike Slovenije.

3

Spomenik obsega zemljišče, parcelni številki *56, 959, obe k.o. Pevno. Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu v izvornem merilu 1 : 2880 z dne 9. 9. 2003 in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000. Izvirnika načrtov hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).

4