TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se glasi:

„Razveljavi se izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka tožniku podala 4. 6. 2003.

Ugotovi se, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 5. 6. 2003 in da mu še traja. Toženi stranki se naloži, da tožnika pozove nazaj na delo, mu v delovno knjižico vpiše delovno dobo od 5. 6. 2003 dalje in mu za ves čas trajanja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja izplača pripadajoče nadomestilo plače, kot če bi delal, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih mesečno zapadlih zneskov, to je od 19. dne v mesecu za prejšnji mesec in za tožnika plača vse davke in prispevke, vse v osmih dneh, da ne bo izvršbe.

Toženi stranki se naloži, da tožniku povrne stroške postopka v znesku 1.499,22 EUR, v osmih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila.“

Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 310,63 EUR, v osmih dneh, da ne bo izvršbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka.

Dejanski stan očitanih kršitev je različen, tako je treba za vsako posebej ugotoviti, kdaj se je tožena stranka seznanila z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ker pa je med seznanitvijo z zadnjo očitano kršitvijo in podajo odpovedi minilo več kot petnajst dni, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.