TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrže.

Toženčev zahtevek za povrnitev stroškov odgovora na revizijo se zavrne.

Med zahtevke, ki se nanašajo na denarni zahtevek (ZPP sicer govori le o zahtevku, ki se ne nanaša na denarni znesek, vendar to pomeni, da je v tem pogledu, t.j. v pogledu /ne/nanašanja na denarni znesek njegovo edino logično nasprotje zahtevek, ki se nanaša na denarni znesek), ne sodijo zgolj tisti, s katerimi tožnik zahteva plačilo (torej dajatveni denarni zahtevki), marveč tudi oni, s katerimi se neposredno odloča o usodi denarne terjatve, čeprav procesno niso izraženi v dajatveni obliki.

Tožnika sta zahtevala ugotovitev ničnosti posojilne in zastavno-posojilne pogodbe le glede določenega zneska in obresti, ki predstavljajo dolg prvega tožnika ter posledično ugotovitev njegovega denarnega (tako glavničnega kot obrestnega) dolga tožencu. Drugi zahtevek se tako neposredno nanaša na denarni znesek, prvi zahtevek pa je glede drugega zgolj prejudicialni in zato predstavlja vmesni ugotovitveni zahtevek (tretji odstavek 181. člena ZPP). Njegov smisel in pomen se je tu v celoti izčrpal v zahtevku za ugotovitev obsega denarnega zneska dolga prvega tožnika. Drugi zahtevek predstavlja tako pravno logično izpeljavo prvega. In ker revizija zoper drugi zahtevek ni dovoljena, ne more biti dovoljena niti zoper prvi (prejudicialni) zahtevek.