3043. Pravilnik o naravni mineralni vodi, izvirski vodi in namizni vodi
Na podlagi drugega odstavka 37. člena, 51. člena in 56. člena ter za izvajanje 61. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1 in 58/02 – ZMR-1) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravje
P R A V I L N I K
o naravni mineralni vodi, izvirski vodi in namizni vodi*
(1)
Ta pravilnik ureja pogoje za izkoriščanje in priznavanje naravne mineralne vode ter pogoje za dajanje v promet predpakirane naravne mineralne vode, izvirske vode in namizne vode.
(2)
Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za naravno mineralno vodo, ki se na izviru uporablja v zdravilne namene v naravnih zdraviliščih in termah.
Predpakirana naravna mineralna voda, izvirska voda in namizna voda morajo biti v prometu označene skladno s predpisom, ki ureja splošno označevanje predpakiranih živil, in v skladu s tem pravilnikom.
3. člen
(meroslovne zahteve)
Nazivna oziroma neto količina, dovoljeno negativno odstopanje ter način označevanja nazivne oziroma neto količine za predpakirano naravno mineralno vodo, izvirsko vodo in namizno vodo morajo biti skladni s predpisom, ki ureja predpakirane izdelke.
1. Naravna mineralna voda
(1)
Naravna mineralna voda je voda, ki izpolnjuje poleg mikrobioloških zahtev iz 5. člena tega pravilnika tudi naslednje pogoje:
a)
ima svoj izvor v podzemnem vodnem viru, zaščitenim pred sleherno možnostjo kontaminacije in izteka ali se črpa na izviru iz enega ali več naravnih iztokov ali vrtin;
b)
ima lastnosti, zaradi katerih se jasno razlikuje od pitne vode, ki izhajajo iz vsebnosti mineralnih snovi, kemijskih elementov v sledovih oziroma drugih sestavin, ter ima lahko določene prehrambno-fiziološke učinke;
c)
ima enako čistost kot na izvoru,
pri čemer morajo lastnosti iz točke b) in c) tega odstavka zaradi podzemnega izvora vode ostati nespremenjene.
(2)
Sestava, temperatura in druge pomembne lastnosti naravne mineralne vode morajo biti stalne v okviru naravnih nihanj. Na lastnost naravne mineralne vode še zlasti ne smejo vplivati morebitna nihanja v pretoku vode na izviru.
(3)
Odstopanje od srednjih letnih izmerjenih vrednosti za glavne sestavine, značilne za posamezno naravno mineralno vodo, je lahko največ ± 15%.
5. člen
(mikrobiološke zahteve)
(1)
Naravna mineralna voda na izviru in naravna mineralna voda, ki je v prometu, ne sme vsebovati:
-
parazitov in njihovih razvojnih oblik ter patogenih mikroorganizmov;
-
bakterij vrste Escherichia coli, drugih koliformnih bakterij, enterokokov ter bakterij vrste Pseudomonas aeruginosa v 250 ml vzorca;
-
sporogenih sulfitreducirajočih anaerobnih bacilov v 50 ml vzorca.
(2)
V naravni mineralni vodi na izviru skupno število enot, ki tvorijo kolonije mikroorganizmov, sposobnih za razmnoževanje (v nadaljnjem besedilu: število mikroorganizmov), ne sme presegati naslednjih vrednosti:
-
5 v 1 ml pri temperaturi 37 °C in 24-urni inkubaciji na hranljivem agarju;
-
20 v 1 ml pri temperaturi 20 do 22 °C in 72-urni inkubaciji na hranljivem agarju.
(3)
V naravni mineralni vodi na izviru mora število mikroorganizmov, ki izhajajo iz naravnega okolja, ustrezati njenemu običajnem številu mikroorganizmov, kar dokazuje, da je izvir zaščiten pred vsakršno kontaminacijo.
(4)
Običajno število mikroorganizmov iz prejšnjega odstavka pomeni sprejemljivo stalno število mikroorganizmov na izviru pred katerimkoli dovoljenim postopkom obdelave. Vrsta in število teh mikroorganizmov, ki so upoštevani v postopku priznavanja naravne mineralne vode, morajo biti preverjeni najmanj enkrat letno v skladu s 5. točko priloge 1, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
(5)
V naravni mineralni vodi, ki je v prometu, se mora število mikroorganizmov ugotavljati najpozneje v 12 urah po polnjenju naravne mineralne vode, katera mora biti v tem času shranjena pri temperaturi 5 °C +-3 °C in ne sme presegati naslednjih vrednosti:
-
20 v 1 ml pri temperaturi 37 °C in 24-urni inkubaciji na hranljivem agarju;
-
100 v 1 ml pri temperaturi 20 do 22 °C in 72-urni inkubaciji na hranljivem agarju.
(6)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko vsebuje naravna mineralna voda, ki je v prometu, tudi večje število mikroorganizmov, če je le-to posledica običajnega povečanja števila mikroorganizmov, ki jih je naravna mineralna voda imela na izviru, in pod pogojem, da je voda organoleptično ustrezna.
6. člen
(pogoji za izkoriščanje izvirov in dajanje v promet)
(1)
Naravna mineralna voda se lahko izkorišča samo iz izvirov, katerih uporabo je z odločbo dovolilo ministrstvo, pristojno za okolje in prostor.
(2)
Naravna mineralna voda iz prejšnjega odstavka se lahko polni in daje v promet, če izpolnjuje pogoje iz 4. člena tega pravilnika.
(3)
Oprema za izkoriščanje izvira naravne mineralne vode mora biti takšna, da se prepreči vsaka možnost kontaminacije in da se ohranijo enake lastnosti, kot jih ima naravna mineralna voda na izviru, zato:
-
mora biti izvir naravne mineralne vode ali njegov iztok zaščiten pred možnostjo kontaminacije;
-
mora biti tehnična oprema (npr.: zajetja, cevovodi in rezervoarji) izdelana iz materialov, primernih za pitno vodo, ter takšna, da se prepreči vsaka kemijska, fizikalno-kemijska ali mikrobiološka sprememba te vode;
-
morajo pogoji izkoriščanja, še posebej prostor in naprave za pranje in polnjenje, ustrezati higienskim zahtevam, kar velja tudi za embalažo, ki mora biti obdelana ali izdelana tako, da ne vpliva na mikrobiološke in kemijske lastnosti naravne mineralne vode;
-
je prepovedan prevoz naravne mineralne vode v drugačni embalaži kot tisti, v kateri se daje v promet;
-
mora prenos naravne mineralne vode od izvira do polnilnice potekati izključno po cevovodih, ki morajo biti izvedeni tako, da je onemogočena kakršnakoli kontaminacija.
(4)
Če se med izkoriščanjem izvira in naravne mineralne vode v prometu ugotovi, da je voda kontaminirana in ne ustreza mikrobiološkim in kemijskim zahtevam iz tega pravilnika, ali če okoliščine kažejo na neko drugo kontaminacijo izvira, mora fizična ali pravna oseba, ki izkorišča izvir, takoj prekiniti vse postopke, še zlasti postopek polnjenja oziroma dajanja v promet, dokler se ne odpravi vzrok za kontaminacijo in voda ponovno izpolnjuje pogoje iz tega pravilnika.
7. člen
(postopki obdelave)
(1)
Naravna mineralna voda na izviru oziroma v postopku polnjenja je lahko obdelana le z naslednjimi postopki:
a)
z izločanjem njenih neobstojnih sestavin (npr. železove in žveplove spojine), s postopkom filtracije ali dekantiranja, ki lahko vključuje tudi postopek predhodne oksidacije, če ta postopek ne spremeni sestave naravne mineralne vode glede njenih značilnih sestavin;
b)
z izločanjem železovih, manganovih in žveplovih spojin ter arzena iz določenih naravnih mineralnih vod s pomočjo zraka, obogatenega z ozonom, če ta postopek ne spremeni sestave naravne mineralne vode glede njenih značilnih sestavin;
c)
z izločevanjem neželenih sestavin, razen tistih iz točk a) in b) tega odstavka, če ta postopek ne spremeni sestave naravne mineralne vode glede njenih značilnih sestavin;
č)
s popolnim ali delnim odvzemom prostega ogljikovega dioksida z izključno fizikalnimi postopki;
d)
z uvajanjem ali ponovnim uvajanjem ogljikovega dioksida, pod pogoji iz 10. člena tega pravilnika.
(2)
Prepovedan je vsak postopek obdelave naravne mineralne vode, ki bi lahko spremenil običajno število mikroorganizmov, kot je razkuževanje s katerimikoli sredstvi, dodajanje bakteriostatičnih sredstev oziroma uporaba kateregakoli drugega postopka.
Embalaža za polnjenje naravne mineralne vode mora biti takšna, da preprečuje kakršnokoli možnost kontaminacije ali potvorbe naravne mineralne vode, glede migracij nevarnih sestavin pa mora ustrezati pogojem iz predpisa, ki ureja izdelke in snovi, ki so v stiku z živili.