TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Določba 4. odstavka 2. člena ZPIZVZ zajema le tiste državljane Republike Slovenije, ki jim je do 18.10.1991 manjkalo največ pet let starosti ali pokojninske dobe za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih in so imeli na ta dan stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Gre za osebe, ki dne 18.10.1991 niso izpolnjevale pogojev za pokojnino po vojaških predpisih, zaradi česar je zakon prav tej kategoriji zagotovil posebno varstvo. Namen zakona je bil zaščititi le te državljane Republike Slovenije. Zato so neutemeljene revizijske navedbe, da bi z upoštevanjem načela enakega obravnavanja v to kategorijo lahko uvrstili tudi tiste državljane Republike Slovenije, ki so dne 18.10.1991 že izpolnili pogoje za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih. Izven okvirov priznanja pravice do pokojnine bivših vojaških zavarovancev po ZPIZVZ in mednarodnih sporazumih je potrebno izhajati iz tega, da je tožnik z uveljavitvijo pravice do pokojnine pri Zavodu za socialno zavarovanje vojaških zavarovancev s sedežem v Beogradu že izrabil svojo pravico do izbire pokojnine. Na to, kljub odsotnosti izrecnih določb v ZPIZ, kaže ureditev v Zakonu o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ (ZZSV). Če bi bili namreč državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so že uveljavili pravico do pokojnin v kateri od republik nekdanje SFRJ, upravičeni kadarkoli namesto te pravice uveljavljati pravico do pokojnine v Republiki Sloveniji, potrebe po takšni zakonski ureditvi ne bi bilo.