TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Prvi odstavek 21. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 94/07 - ur. p. b.), kolikor določa, da se za volitve članov Državnotožilskega sveta uporablja prvi odstavek 24. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 - ur. p. b.), v delu, ki se glasi: "vendar največ štirikrat tolikšno, kot je število članov, ki se voli", ni v neskladju z Ustavo. Tretji odstavek točke V/č Pojasnil Volilne komisije Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije za izvedbo nadomestnih volitev dveh članov Državnotožilskega sveta št. DTS 146/07 z dne 19. 11. 2007 ni začel veljati in se ne sme uporabljati. Sodba in sklep Upravnega sodišča št. U 2451/2007 z dne 7. 12. 2007 se razveljavita in se zadeva vrne Upravnemu sodišču v novo odločanje. Do odločitve Upravnega sodišča se zadrži izvedba volitev člana Državnotožilskega sveta izmed vrhovnih državnih tožilcev.

Volilna pravica državnih tožilcev za volitve v Državnotožilski svet ni varovana z volilno pravico iz 43. člena Ustave. Vendar tudi volitve članov Državnotožilskega sveta sodijo v širši okvir volilnega sistema, zato zanje veljajo temeljna volilna načela, ki izražajo demokratično naravo volitev. Kolikor je izvolitev predstavnikov pogoj za uresničevanje pravice do upravljanja javnih zadev, sta taka izvolitev in z njo povezana volilna pravica varovani s 44. členom Ustave. Glede na z zakonom določene naloge Državnotožilskega sveta izpodbijana ureditev služi izvolitvi članov Državnotožilskega sveta s čim višjo volilno podporo kot izrazom visoke stopnje zaupanja volilnega telesa. Omejitev števila kandidatov na kandidatni listi glede na pridobljeno podporo v kandidacijskem postopku omogoča osredotočanje volitev na tiste kandidate, ki izkazujejo največje možnosti za izvolitev, in s tem preprečuje cepitev glasov. Zato je za dosego ustavno dopustnega cilja nujen in primeren ukrep. Za državnotožilski položaj (okrožni, višji, vrhovni), iz katerega se voli član Državnotožilskega sveta, ni pomembna le možnost izvolitve v celotnem volilnem telesu, ampak tudi podpora državnih tožilcev tega položaja. Presojana omejitev zato ne zožuje možnosti kandidiranja v taki meri, da bi izločila tiste kandidate, ki bi še imeli realne možnosti za izvolitev in hkrati visoko podporo državnih tožilcev svojega položaja, zato je tudi v ožjem smislu sorazmerna z zasledovanim ciljem. Glede na to izpodbijana ureditev v Zakonu o državnem tožilstvu v zvezi z Zakonom o sodiščih ni v neskladju z Ustavo. Izpodbijana določba Pojasnil Volilne komisije Vrhovnega državnega tožilstva, da vsak državni tožilec lahko podpre največ štiri predlagane kandidate, ima glede na vsebino naravo podzakonskega predpisa za izvrševanje določb zakonov pri volitvah članov Državnotožilskega sveta. Ker ni bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, ni mogla začeti veljati in se kot takšna tudi ne more uporabljati. Po jezikovni razlagi določbe, da se na kandidatno listo uvrstijo kandidati, ki jih predlagajo najmanj trije državni tožilci, je mogoče razbrati pravilo, da ima en volilni upravičenec en glas tudi v postopku dajanja podpor kandidatom. Glede na to izpodbijana določba Pojasnil tudi presega meje, ki jih za predlaganje in podporo kandidatom določata zakona, in je zato v neskladju s tretjim odstavkom 153. člena Ustave, posledično pa tudi v neskladju s 44. členom Ustave. Ta določba Pojasnil neposredno vpliva na vodenje kandidacijskega postopka in na oblikovanje kandidatne liste, Upravno sodišče pa je svojo odločitev oprlo tudi nanjo. Glede na to je bila tudi z izpodbijano odločitvijo tega sodišča pritožnikoma kršena pravica do sodelovanja pri opravljanju javnih zadev iz 44. člena Ustave, zato jo je Ustavno sodišče razveljavilo in zadevo vrnilo Upravnemu sodišču v novo odločanje.