TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se zavrneta in se v izpodbijanem delu - v točki

II in III izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Stranki nosita sami vsaka svoje pritožbene stroške.

 

Sodišče prve stopnje je uporabilo pri presoji spora

določbo 216. člena ZOR, s katero je predpisano, kdaj je

mogoče prejeto obdržati oziroma kdaj kondikcija ni

dopustna, čeprav obstajajo razlogi za vrnitev. Ta

določba se nanaša le na primere vrnitve odškodnin za

osebno škodo, ko pravna podlaga naknadno odpade, vse pa

pod pogojem, da je bila odškodnina plačana poštenemu

prejemniku. Oškodovanec - tožena stranka, pa je dolžan

vrniti tisto, kar še ima v času zahtevane vrnitve. Tako

se ne vračajo sredstva, ki so bila že uporabljena, razen

v kolikor še obstoji korist pridobljena iz tega naslova

in še ta pod pogojem, da je lahko korist, ki je bila

pridobljena na ta način predmet vrnitvenega zahtevka.

Dokazno breme v trditvenem in dokaznem obsegu glede

poštenosti oziroma nepoštenosti kot tudi v zvezi z

dejanskimi možnostmi vrnitve pridobljenega v že prej

navedeni smeri, nosi tožena stranka.