TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
V razmerju med dvema uporabnikoma (razvezanima zakoncema) pomeni enostranska odjava telefona, ki ima za posledico izključitev telefona iz PTT omrežja, motenje posesti telefona. Onemogočanje uporabe stvari v skladu z njeno funkcijo namreč pomeni motenje posesti stvari same. Ne gre za pravico do priključitve telefona na PTT omrežje, pač pa za dejstvo, da samo priključen telefon deluje v skladu s svojim namenom, z odklopom iz omrežja pa svojo funkcijo izgubi (70. in 74. člen ZTLR).

Po Zakonu o temeljnih lastninskopravnih razmerjih je predmet posestnega varstva posest stvari in le ko gre za stvarno služnost, tudi posest pravice (70. in 75. člen ZTLR). Pravice telefonskega naročnika iz naročniškega razmerja s PTT organizacijo ne morejo uživati posestnega varstva. Prav tako telefonski naročnik nima posestnega varstva na PTT omrežju in telefonski centrali. V tem pogledu ima zahteva za varstvo zakonitosti prav. Toda tožničino zatrjevanje posesti na telefonskem priključku je glede na celoto njenih navedb in glede na ugotovitve izpodbijanega sklepa treba razumeti kot zatrjevanje posesti na telefonu, priključenem na PTT omrežju. Gre za splošno sprejet način izražanja, ki ga uporablja tudi zahteva za varstvo zakonitosti, ko pojasnjuje ureditev naročniškega razmerja po Zakonu o poštnih, telegrafskih in telefonskih storitvah (Ur. l. SFRJ, št. 2/86 - ZPTT), dasi zakon sam tega načina izražanja ne uporablja, razen ko govori o dvojnem in skupinskem priključku (70. člen). Ko obravnava telefonsko naročniško razmerje govori zakon o priključitvi telefonskih naprav ali telefona na PTT omrežje. Ohlapno izražanje, ko se uporablja izraz telefonski priključek v pomenu telefon, priključen na PTT omrežje, pa ne pomeni, da sodišče druge stopnje daje posestno varstvo naročnikovim pravicam, temelječim na telefonskem naročniškem razmerju. Gre za varstvo posesti na telefonu, kot predmetu, ki ima pomen samo, če je priključen na PTT omrežje. Izključitev telefona iz omrežja pomeni onemogočanje njegove uporabe in tako dejanje vsekakor pomeni motenje posesti telefona kot stvari. Tu ne gre za fizično oblast na telefonskem aparatu, pač pa za možnost njegove uporabe, v čemer je tudi smisel njegovega posedovanja. Onemogočanje uporabe stvari v njeni funkciji pomeni motenje posesti stvari same. Izklop telefona iz omrežja je torej poseg v posest telefona. Tu ne gre za pravico do priključitve telefona na omrežje, pač pa za dejstvo, da je bil telefon priključen in je zato deloval v skladu s svojim namenom, po odklopu iz omrežja pa je svojo osnovno in edino funkcijo izgubil. Zato temelji odločitev sodišča druge stopnje na pravilni uporabi materialnega prava. Določbe 70., 75. in 80. člena ZTLR, ki jih navaja zahteva za varstvo zakonitosti, niso bile kršene.

Toženčeva zahteva PTT organizaciji, da se zaradi njegove selitve telefon priključi na omrežje druge PTT organizacije, zaradi česar je prišlo do odklopa tožničinega telefona, je v skladu s 77. členom ZPTT in tako gledano ni protipravna. Vendar v tem sporu ne gre za razmerje med naročnikom in PTT organizacijo, pač pa za razmerje med tožencem kot nominalnim naročnikom in tožnico kot dejansko posestnico priključenega telefona. V tem razmerju pa je toženčevo ravnanje samovoljno, saj je docela prezrl dejstvo, da je tožnica tista, ki uporablja priključen telefon in je brez njenega soglasja oziroma brez sodne odločbe, ki bi tako soglasje nadomestila, s svojo zahtevo povzročil odklop telefona iz omrežja. V tem pogledu je bilo toženčevo ravnanje samovoljno in pomeni motilno dejanje.