TFL Vsebine / TFLGlasnik

Stephen Clark:
Moja glavna naloga je nadzorovanje predstavništev Evropskega parlamenta, ki so v glavnem mestu vsake države članice Evropske unije, v petih največjih članicah pa tudi v drugem največjem mestu države. Ta predstavništva služijo kot prva komunikacijska linija parlamenta s prebivalci vsake države. Obveščajo nas o političnih dogodkih znotraj države ter izvajajo našo komunikacijsko strategijo na način, ki je prilagojen lokalnim razmeram. V praksi to pomeni, da imamo v vsakem predstavništvu osebe, ki so zadolžene za komunikacijo z državljani, vključno s tiskovnimi predstavniki in upravljavci družbenih medijev. Naš cilj je, da učinkovito komuniciramo s prebivalci vsake države, in sicer z uporabo kanalov, ki so primerni za njihovo kulturo, jezik in trenutne razmere. Na primer, način, kako komuniciramo v Ljubljani, se lahko razlikuje od tistega, ki ga uporabljamo v Dublinu ali Helsinkih, saj ima vsako mesto svojo edinstveno kulturo in komunikacijske kanale. V Sloveniji je tako na primer še vedno zelo prisoten Facebook, zato ima pomembno vlogo kot medij.

Kar zadeva trenutne projekte, moram omeniti kampanjo za naslednje evropske volitve, ki bodo leta 2024. Kljub temu da še nismo v aktivni fazi, ko bi ljudi pozivali, naj gredo na volitve, jim želimo približati vlogo parlamenta. Naše delo je trenutno usmerjeno na ozaveščanje o tem, kaj Evropski parlament dejansko počne, zakaj obstaja in kakšen vpliv ima njegovo delo na posameznike. Poleg tega je del kampanje tudi gradnja naših omrežij. Verjamemo, da sami ne moremo doseči učinkovite kampanje, zato želimo ustvariti skupnost ljudi, posameznikov, ki bi sodelovali z nami in kot to počnejo influencerji, širili sporočilo kampanje. Vsi, ki bi se nam želeli pridružiti kot prostovoljci, lahko to storijo preko spletne platforme, imenovane together.eu (skupajsmo.eu). Ker vemo, da samo sporočila iz Bruslja niso dovolj za učinkovito širjenje našega sporočila in da je ključna lokalna prisotnost na terenu v vsaki državi članici, je vključitev prostovoljcev še dodatni način, da kampanja doseže večje število ljudi. Govorimo namreč o 27 državah oziroma o 28 državah, saj tudi v Veliki Britaniji živi pet ali šest milijonov državljanov EU, in vsaj o 24 različnih jezikih.

TFL Glasnik:
Kaj so glavni izzivi, s katerimi se sooča EU pred volitvami, in kako se z njimi spopada Evropski parlament?

Stephen Clark:
Trenutno imamo velik geopolični izziv zaradi ruske invazije v Ukrajini. Ta je pred enim letom spremenila svet in med drugim napadla tudi vrednote, ki jih Evropa zelo ceni; npr. pravico do neodvisne države, pravico do demokratičnega sistema. Najpomembnejša naloga Evropske unije v tem trenutku je tako oblikovanje ustreznih odzivov.

Poleg tega se je pojavila kriza cen energije, potreba po pomoči beguncem iz Ukrajine in državi Ukrajini, da se lahko učinkovito brani pred napadi. En paradoksalni učinek posledic vojne v Ukrajini je pospešitev prehoda na bolj zelene, trajnostne energije, kar pa je seveda dobrodošlo, saj moramo zmanjšati uporabo fosilnih goriv. Še vedno je namreč prisoten problem podnebnih sprememb. Naraščajoča temperatura, naravne nesreče in drugi okoljski izzivi zahtevajo ukrepanje tako na globalni kot lokalni ravni. Evropski parlament si aktivno prizadeva rešiti omenjene izzive in zagotoviti stabilnost in varnost v Evropi. To vključuje tudi nudenje pomoči Ukrajini, ki se bori proti ruski agresiji, in sprejemanje ukrepov za zagotavljanje energetske varnosti. Ker se lahko naši odzivi razlikujejo glede na našo politično naravnanost, ideološka stališča in osebne interese, so volitve v Evropski parlament ključnega pomena. Državljanom namreč dajejo priložnost, da se izrazijo in vplivajo na odločitve, ki jih bo EU sprejela v prihodnosti. Poleg tega so volitve tudi priložnost za EU, da se predstavi kot pomemben igralec v svetu, ki se zavzema za demokracijo, človekove pravice, pravičnost in trajnostni razvoj. Vsi ti cilji so pomembni, da se zagotovi blaginja in dobro počutje državljanov EU ter ostalega sveta.

TFL Glasnik:
Ali obstajajo primeri dobrih praks držav ali regij, ki bi se lahko uporabili za izboljšanje volilne udeležbe v Evropi? Volilna udeležba na evropskih volitvah v Sloveniji je namreč vedno bila zelo nizka.

Stephen Clark:
V Sloveniji je bila na zadnjih volitvah res le približno 30%, vendar pa obstajajo države, kjer je volilna udeležba tudi okoli 80%. V nekaterih državah ljudje radi volijo, npr. na Malti, medtem ko obstajajo tudi države, kjer je udeležba celo obvezna. Način, kako doseči višjo udeležbo na volitvah, je odvisen od kraja do kraja. V nekaterih državah volitve potekajo isti dan kot nacionalne volitve, kar pogosto poveča udeležbo. To pa lahko ima tudi negativen vpliv, saj se po navadi več govori o nacionalnih volitvah kot o evropski dimenziji. Vsekakor pa imajo najpomembnejši vpliv politične stranke same, kot pri vsaki politični kampanji. Tudi za evropske volitve morajo politične stranke razumeti, zakaj se splača voditi kampanjo, vendar po navadi ne vlagajo toliko časa, energije ali virov v kampanjo za evropske volitve, kar je škoda, saj imajo seveda tudi same interes.

Udeležba pa je odvisna tudi od širših dejavnikov. Na primer vremena na dan volitev, ali pa naključnega dogodka, ki se zgodi v tednu pred volitvami. Pogosto se dogaja, da lokalni dogodki pozitivno ali negativno vplivajo na udeležbo. Kot sem že omenil, pa bo tudi Evropski parlament za povečanje udeležbe volivcev na prihajajočih evropskih volitvah poskušal ljudi spodbuditi h glasovanju s svojo kampanjo, predvsem z obveščanjem o datumu volitev, bližje volitvam pa tudi s plakati na ulicah, oglasi na televiziji in radiu, ki bodo sporočali, da se bližajo volitve in pozivali ljudi h glasovanju. Mnoge države članice to tudi same počnejo prek svojih volilnih komisij oziroma podobnih teles.

TFL Glasnik:
Evropsko unijo je lani decembra pretresel korupcijski škandal v Evropskem parlamentu, ki je vključeval shemo "gotovina in darila za usluge", za katere se domneva, da sta jih Katar in Maroko dajala nekaterim članom Evropskega parlamenta z namenom vplivati na odločitve v Evropskem parlamentu. Kakšno je vaše stališče glede teh obtožb in kakšne ukrepe je sprejel Evropski parlament za preprečevanje takšnih incidentov v prihodnosti?

Stephen Clark:
Sam ne morem komentirati posameznih obtožb, lahko pa rečem, da je v povezavi z ugledom parlamenta to katastrofalna zgodba. Vsi, ki smo del parlamenta, se spomnimo datuma - 9. decembra lani - ko je vse prišlo na dan. Čeprav menim, da gre v tem primeru za posamezne primere, ne za sistemsko težavo, ki bi vplivala na celoten parlament, mislim, da je ugled parlamenta utrpel veliko škodo. Vsi, ki se pogovarjamo z javnostjo, smo zdaj tarča šal o denarju in podobno. Parlament se je odzval zelo odločno in takoj sprejel številne spremembe in ukrepe za izboljšanje izvajanja obstoječih pravil in vzpostavitev novih varnostnih ukrepov, ki preprečujejo morebitna ponovna kršenja. Med drugim se je zavzel tudi za vzpostavitev Neodvisnega etičnega odbora. Tudi Roberta Metsola, predsednica Evropskega parlamenta, se je izredno hitro odzvala in pripravila cel seznam predlogov ukrepov, s katerimi bi zaprli vrata podobnim zlorabam. Med njimi je tudi prekinitev pojava “vrtljivih vrat”, ko lahko evropska poslanka ali poslanec po izteku poslanskega mandata že naslednji dan deluje za lobistično organizacijo v parlamentu. V zvezi s tem je predlagala “obdobje mirovanja”. Obstajajo tudi tehnične stvari, ki se nanašajo na Register EU za preglednost, obstoj različnih prijateljskih skupin, ki so neformalne strukture s tretjimi osebami ali tretjimi državami, ki zamegljujejo vode, ko gre za odnose med parlamentom in tretjimi državami. Politični odziv je bil res takojšen, delno se je nanašal na boljšo uveljavitev pravil, ki so že obstajala, delno pa na vzpostavitev novih varovalk, da se takšne zgodbe ne bi mogle ponoviti. Kazenska preiskava je še v teku, vodi jo belgijski tožilec, osumljeni pa so tudi že bili odstranjeni s položajev.

TFL Glasnik:
Kakšen nasvet bi dali državljanom, ki bi želeli bolj aktivno sodelovati v evropskem političnem procesu?

Stephen Clark:
Vsi, ki bi se nam želeli pridružiti v naši skupnosti, lahko to storijo na portalu together.eu oziroma skupajsmo.eu. Na tej platformi nam lahko sporočijo, katere teme jih zanimajo in prejeli bodo informacije in novice s tega področja. Lahko pa posameznik še bolj aktivno sodeluje kot prostovoljec. V tem primeru preko naših lokalnih pisarn vstopimo v stik z osebo in poiščemo najboljši način sodelovanja. Takšne osebe povabimo na posamezne dogodke, usposabljanja, povežemo jih z drugimi somišljeniki, ali z evropskimi poslanci in podobno. Skupaj lahko marsikaj dosežemo. Naša želja je, da animiramo skupnost, v zameno za pomoč pa lahko posameznikom zagotovimo znanje in gradiva, kar jim omogoča osebnostni razvoj in uspešno vključevanje v naše projekte.