TFL Vsebine / Pravna mnenja

PREVOD:
Po dosedanji sodni praksi lastnik zemljišča nima pravice, da zahteva
rušenje objekta v tistih primerih, ko se ugotovi, da takšen zahtevek
ni družbeno upravičen. Če pa je lastnik zemljišča istočasno postavil
tudi drugi alternativni zahtevek - ali da se objekt ruši ali da se mu
plača nadomestilo za nezakonito odvzeto zemljišče, bo sodišče temu
drugemu zahtevku ugodilo, odškodnino pa bo odmerilo po prometni ceni
zemljišča. Takšno sodno prakso je upošteval tudi ZTLR v 2. odst. 25.
člena, v katerem je predpisano, da sodišče lahko odloči, da se
zgrajeni stavbni objekt ne poruši, če njegovo rušenje glede na
okoliščine primera, posebno glede na vrednost objekta, premoženjske
razmere lastnika zemljišča in graditelja, kot tudi glede na njuno
ravnanje, ne bi bilo družbeno upravičeno.
ORIGINAL:
Prema dosadašnjoj sudskoj praksi vlasnik zemljišta nema pravo da
zahtijeva rušenje objekta u onim slučajevima kada se utvrdi da takav
zahtjev nije društveno opravdan. No, ukoliko je vlasnik zemljišta
istovremeno postavio i drugi alternativni zahtjev da se poruši
objekat ili da mu se isplati naknada za bespravno zauzeto zemljište,
sud če ovaj drugi zahtjev usvojiti, a naknadnu če odmjeriti prema
prometnoj cijeni zemljišta. Takvu sudsku praksu prihvatio je i zakon
o osnovnim svojinsko-pravnim odnosima čl. 25. st. 2., u kojem je
propisano da sud može odlučiti da se izgradjeni gradjevinski objekat
ne poruši ako njegova rušenje s obzirom na okolnosti slučaja a
posebno na vrijednost objekta, imovinske prilike vlasnika zemljišta i
graditelja, kao i na njihovo ponašanje, ne bi bilo društveno
pravdano.