TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Ugotovi se, da je tožena stranka umaknila pritožbo.

II. Pritožbi tožnika se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu delno spremeni, tako da v III. in VI. točki izreka na novo glasi:

"III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki za čas od 1. 6. 2023 dalje priznati delovno dobo, jo prijaviti v pokojninsko, invalidsko, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo, zavarovanje za primer brezposelnosti in druga obvezna zavarovanja ter ji za čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, to je od dne 1. 6. 2023, do ponovnega nastopa na delo plačati mesečno plačo v višini 4.092,09 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega 19. dne v mesecu za pretekli mesec, do plačila, vse v roku 8 dni.

VI. Zavrne se, kar tožeča stranka zahteva več:

- za dan 30. 5. 2023 priznanje delovne dobe, prijavo v pokojninsko, invalidsko, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo, zavarovanje za primer brezposelnosti in druga obvezna zavarovanja ter plačilo mesečne plače v višini 4.092,09 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2023 dalje,

- za čas od 1. 6. 2023 do ponovnega nastopa na delo plačilo zakonskih zamudnih obresti od prisojenega zneska mesečne plače v višini 4.092,09 EUR, od 16. do 18. dne v mesecu za pretekli mesec,

- plačilo 45,00 EUR iz naslova nadur, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 7. 2023 dalje do plačila."

III. V preostalem se pritožba tožnika zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

IV. Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, tožeči stranki pa je dolžna v roku 15 dni povrniti celotne stroške pritožbe in odgovora na pritožbo v višini 746,64 EUR.

Delavec je za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v posledici nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca upravičen do nadomestila plače v višini plače, ki bi jo glede na normalni tek stvari prejemal, če do nezakonite odpovedi oziroma nezakonitega prenehanja delovnega razmera ne bi prišlo. Praviloma torej do nadomestila v višini plače, kot je bila delavcu dejansko izplačana pred učinkovanjem sicer nezakonite odpovedi. Na ta način je delavcu krita izguba na osebnih prejemkih iz naslova delovnega razmerja, ki mu je nastala zaradi nezakonitega ravnanja delodajalca.

Tožnik v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da višina zahtevane reparacije med postopkom na prvi stopnji med strankama niti ni bila sporna (toženka je ni prerekala oz. se do nje sploh ni opredeljevala), zaradi česar niti ni bilo potrebe po njenem dokazovanju (214. člen ZPP). Zato ni najti logičnega niti utemeljenega razloga za prvostopno odločitev o delni zavrnitvi tožbenega zahtevka iz tega naslova, ki je predmet (utemeljene) pritožbene graje.