TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj Republike Slovenije z dne 09. 12. 1993.

Za uveljavitev ugodnosti oprostitve plačila carine po 1. odstavku 30. b oziroma 32. členu prečiščenega besedila carinskega zakona (Ur. l. SFRJ, št. 34/90) morajo osebe, ki uvažajo opremo iz naslova vloge tuje osebe, po 2. odstavku tega člena carinskega zakona pristojni carinarnici predložiti poleg potrdila upravnega organa za ekonomske odnose s tujino, da so izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka tega člena (da tuja oseba vlaga za več kot 5 let; da znaša vloga tuje osebe najmanj 20 % celotnega vlaganja), predložiti tudi specifikacijo opreme po tarifnih številkah in oznakah carinske tarife, ki jo overi ta upravni organ, sedaj tožena stranka, ki vodi tudi posebni register pogodb o vlaganju po določbah 24. člena zakona o tujih vlaganjih (ZTV, Ur. l. SFRJ, št. 77/88). Brez potrdila in overjene specifikacije tožena stranka ne more uveljaviti ugodnosti oprostitve plačila carine, torej ne more uveljaviti te pravice, zato lahko sproži upravni spor zoper izpodbijani akt, ki je po vsebini zavrnilna odločba in ne obvestilo kot navaja tožena stranka. Zahtevo za potrdilo na podlagi evidence iz registra pogodb o vlaganju bi morala tožena stranka obravnavati po določbah 171. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in izdati potrdilo ali pa posebno odločbo o zavrnitvi zahteve za potrdilo; overovitev specifikacije pa bi morala obravnavati po določbah 172. člena ZUP in po predhodni ugotovitvi dejstev v posebnem ugotovitvenem postopku specifikacijo overiti ali pa izdati posebno odločbo o zavrnitvi overovitve (potrdila). Tudi vsaka odločba o zavrnitvi zahteve za izdajo potrdila mora imeti obliko in sestavne dele odločbe po določbah 206. člena in 2. odstavka 209. člena ZUP. Izpodbijani dopis, s katerim je tožena stranka zavrnila zahtevo za izdajo potrdila, tega nima, bistvena pomanjkljivost pa je v tem, da niso ugotovljene dejanske okoliščine ter dejansko stanje in pravni razlogi, na podlagi katerih je tožena stranka odločila. Zato sodišče izpodbijanega akta ne more preizkusiti. Sodišče torej na podlagi v upravnem postopku ugotovljenih dejanskih okoliščin ne more rešiti spora, ker v bistvenih točkah niso ugotovljene, kršena pa so bila tudi pravila postopka. Zato je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih (ZUS).