TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča RS št. II Ips 573/2001 z dne 7. 2. 2002 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 149/2000 z dne 31. 5. 2001 in sklepom Okrajnega sodišča v Litiji št. "D" N 5/99 z dne 6. 7. 2000 se ne sprejme.

Očitek pritožnika, da se sodišča niso opredelila do njegovih bistvenih navedb v tem postopku, je neutemeljen. Obrazložitve izpodbijanih sklepov vsebujejo navedbe o odločilnih dejstvih, na katera so sodišča oprla svoje odločitve, navedbe razlogov za odločitev ter odgovore na pritožnikove relevantne navedbe. Tudi očitek pritožnika, da izpodbijani sklepi ne vsebujejo ustrezne utemeljitve, zakaj posamezna dejstva ne potrjujejo obstoja okoliščin iz 5. člena ZDen in njegovo nestrinjanje z ugotovitvami, na katera so sodišča oprla svojo odločitev, samo po sebi na izkazuje zatrjevane kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Z navedbami, s katerimi pritožnik utemeljuje ustavno pritožbo, ne izkaže zatrjevanih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temveč po vsebini izpodbija materialnopravna stališča rednih sodišč, Ustavno sodišče pa ni pristojno presojati, ali je pravna presoja sodišč pravilna.Pritožnikovo mnenje, da je Vrhovno sodišče poseglo na področje ugotavljanja dejanskega stanja, je zmotno. Vrhovno sodišče je svojo odločitev o zavrnitvi revizije sprejelo po presoji pravilnosti ugotovitve nižjih sodišč, da pritožnik ni podpisal pogodbe v okoliščinah iz 5. člena ZDen. Pri tem je ocenjevalo pravilnost presoje dejstev, ugotovljenih že na prvi in drugi stopnji.