TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Členi 314, 315, 324, 329, 353, četrti odstavek 354. člena ter točka 1 drugega odstavka 325. člena Zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 56/99, 86/04 in 26/05 – ur.p.b.) niso v neskladju z Ustavo. Tretji odstavek 4. člena, prva alineja prvega odstavka tarifne številke 52, prva alineja prvega odstavka tarifne številke 20 in tarifna številka 7 Tarife o taksah in nadomestilih (Uradni list RS, št. 48/2000, 82/01 in 81/05) niso v neskladju z Ustavo.

Da ukrepi nadzora, ki jih izvaja Agencija na podlagi ZTVP-1, niso kaznovalne narave, je Ustavno sodišče poudarilo že v odločbi št. U-I-220/03. Zato tudi postopkovne določbe, ki jih pobudnica izpodbija, niso takšne narave, da bi se morala z njimi zagotavljati procesna jamstva, ki se zahtevajo za obravnavo kaznivih ravnanj.Iz vsebine 314. člena ZTVP-1 izhaja, da se stranka lahko izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločitev. Zato izpodbijana določba ne posega v pobudničino pravico iz 22. člena Ustave in zato z njo tudi ni v neskladju. Ureditev, po kateri Agencija v postopku praviloma odloča brez obravnave, sama po sebi ne vpliva na strankino pravico, da se izjavi, in zato ni v neskladju s pravico do enakega varstva pravic.Ureditev, ki pravico stranke do izjave omejuje samo na določen čas med postopkom, je ustavno dopusten poseg v pravico do enakega varstva pravic, saj se z njim lahko doseže zasledovani cilj pospešitve in koncentracije postopka, poleg tega pa je teža posledic sorazmerna teži vrednosti zasledovanega cilja, saj ima stranka zadostno možnost, da se opredeli do vseh relevantnih vidikov zadeve. Ureditev iz 1. točke drugega odstavka 325. člena ZTVP-1, ki pridrži sodno uveljavljanje pravic za postopek iz tretjega odstavka 325. člena ZTVP-1, ne posega v pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave in z njo tudi ni v neskladju.Namen taks in nadomestil je plačilo za opravljeno storitev, zato so neutemeljeni očitki, da imajo takse in nadomestila naravo kazenske sankcije. Med višino takse in storitvijo, za katero se taksa zaračunava, morata obstajati neposredna zveza in razumno sorazmerje. Taksa, ki ne bi bila odmerjena v takem sorazmerju s storitvijo, bi lahko pravnim subjektom omejila dostop do pravic, s tem pa bi bilo prekršeno načelo pravne države iz 2. člena Ustave. Določanje višine takse za vložitev ugovora je odločitev Agencije, ki sodi v polje njene proste presoje. Za poseg v 25. člen Ustave bi lahko šlo samo v primeru, če bi Agencija nerazumno prekoračila meje polja lastne presoje.