TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena v delu, ki se nanaša na odločitev o dajatvenem zahtevku in zavrže v delu, ki se nanaša na odločitev o ugotovitvenem zahtevku.

Tožnica je s tožbo uveljavljala dva zahtevka: obligacijskopravnega (zaradi vrnitve posojila) in stvarnopravnega (zaradi ugotovitve solastnine na traktorju in uporabe). Zahtevka imata tako različno podlago. Kadar je podlaga različna, se določi pristojnost sodišča po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 37. člena ZPP). Dovoljenost revizije, kadar predmet tožbenega zahtevka ni denarna terjatev, pa je odvisna od navedbe vrednosti posameznega spornega predmeta (drugi odstavek 186. člena ZPP). Navedba vrednosti je potrebna zaradi določbe 382. člena ZPP. Po tretjem odstavku tega člena namreč revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska (sedaj mora presegati vrednost 80.000,00 SIT). Ob takem stanju bi morala tožnica že v tožbi navesti vrednost spora, ki se je nanašal na zahtevek o traktorju. Ker pa tega ni storila, si pravice do revizije ni zagotovila.