TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba zoper II. točko izreka se zavrže.

II. Pritožbi zoper III. točko izreka se delno ugodi in se v tem delu izpodbijana sodba delno spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati (še) 6.230,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 1. 2020 do plačila; v preostalem delu pa se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi III. točka izreka izpodbijane odločbe.

III. Pritožbi zoper IV. točko izreka se ugodi in se odločitev o stroških pravdnega postopka spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 15 dni plačati 1.483,57 EUR stroškov prvostopenjskega postopka, v primeru zamude še z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka plačila dalje do plačila. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni plačati tudi stroške pritožbenega postopka v višini 426,18 EUR, v primeru zamude še z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka plačila dalje do plačila.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je imela tožena stranka kot solastnica nepremičnin ID znak 001 in ID znak 002, ki v naravi še nista bili razdeljeni, v skladu z določbo 66. člena SPZ pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršila pravice drugih solastnikov. Ugotovilo je tudi, da tožena stranka nepremičnine ni uporabljala sorazmerno svojemu idealnemu deležu. To pa pomeni, da je s tem kršila pravice drugih solastnikov, torej tudi tožeče stranke. Določbe ZFPPIPP o pravnih posledicah začetka stečajnega postopka nad toženo stranko na to dejstvo nimajo nobenega vpliva.

Za konkretni primer, v katerem je pritožbeno sodišče glede na ugotovljena dejstva zaključilo, da je tožeča stranka privolila v prikrajšanje za čas do začetka stečajnega postopka, je glede pravice do uporabnine po dnevu začetka stečajnega postopka odločilen tisti trenutek, ko je od stečajnega upravitelja zahtevala plačilo deleža najemnin, ki odpade nanjo. Za zahtevek tožeče stranke po 198. členu OZ je v okoliščinah konkretnega primera po presoji pritožbenega sodišča odločilen torej trenutek, ko je tožeča stranka v razmerju do stečajnega dolžnika v prijavi izločitvene pravice prvič izrazila voljo, da ji dolžnik vrne nepremičnine in za čas do vrnitve vse koristi od uporabe. Z navedeno izjavo je nedvomno prenehala njena privolitev v prikrajšanje.