TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

II. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Pravna oseba, ki preneha obstajati z izbrisom iz sodnega registra zaradi zaradi pravnomočno končanega stečajnega postopka, praviloma nima pravnih naslednikov. Predmetna izvršba se tako zaradi neodpravljive procesne pomanjkljivosti v zvezi s sposobnostjo biti stranka ne more več nadaljevati in je bila zato v neizpodbijani I. točki izreka sklepa pravilno ustavljena. V primeru, kadar sodišče ustavi izvršbo, s tem razveljavi, če zakon ne določa drugače, tudi opravljena izvršilna dejanja, kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb. Ker je sodišče prve stopnje izvršbo pravilno ustavilo, je posledično na podlagi citirane zakonske odločbe pravilno odločilo tudi, da se razveljavi opravljeno izvršilno dejanje – zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri nepremičninah, na katere je bila dovoljena izvršba zoper sedaj že izbrisanega stečajnega dolžnika.

Ko je izvršba ustavljena, je zakonska posledica takšne ustavitve, da prenehajo učinkovati pravna (izvršilna) dejanja, ki so bila po zakonu v izvršilnem postopku opravljena, sodišče pa o tem odloči s sklepom, razen v primerih, ko zakon izrecno določa drugače, na primer dogovor strank med postopkom, neuspela prodaja nepremičnine.

Drugače je urejeno tudi v primeru, da se nad lastnikom začne stečajni postopek, vendar tam zaradi izvedbe načela koncentracije. Nepremičnina, pravilno: lastninska pravica na tej nepremičnini, ki je predmet predhodne izvršbe, se proda v stečajnem in ne izvršilnem postopku, četudi je obremenjena z zastavno pravico.

Uporaba določbe drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP pride v poštev, ko je stečajni postopek proti pravni osebi še v teku, v konkretnem primeru pa je bil stečajni postopek nad dolžnikom že pravnomočno končan in je stečajni dolžnik prenehal obstajati.

Zoper neobstoječega stečajnega dolžnika upnik zastavne pravice na konkretnih nepremičninah za poplačilo svoje terjatve ne more več uveljaviti. Upnik pa v pritožbi tudi ne trdi, da bi obstajala kakšna druga pravna situacija, ko bi upnik lahko zahteval uveljavitev zastavne pravice, pridobljene v predmetnem postopku izvršbe (poleg zgoraj navedenega, na primer še situacija, če je tretji pridobil lastninsko pravico na stvari po zaznambi izvršbe vendar pred začetkom stečajnega postopka (ko torej nepremičnina v času začetka stečajnega postopka sploh ne bi spadala v stečajno maso stečajnega dolžnika).