TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti njene stroške revizijskega postopka v višini 2.821.62 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Zaradi bistveno enakega namena kreditne pogodbe z valutno klavzulo in kreditne pogodbe v tuji valuti in zaradi bistveno podobnega položaja, v katerem so se v obeh primerih po spremembah vrednosti CHF znašli posojilojemalci, je Vrhovno sodišče izhajalo iz doslej že zavzetih stališč o veljavnosti kreditnih pogodb, sklenjenih v CHF kot tuji valuti.

Bistvo sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi Andriciuc je predvsem v tem, da mora biti stopnja informiranja potrošnikov določene intenzivnosti, obenem pa so dana izhodišča, ki jih je treba pri tem upoštevati (ali gre za glavni predmet oziroma bistveno sestavino pogodbe, ali gre za splošne pogoje ali poseben dogovor, ali so pogoji jasni in razumljivi, in če ne, ali so nepošteni). Gre za materialnopravna izhodišča, ki jih je treba upoštevati tudi za presojo konkretne zadeve, upoštevajoč pač v tej zadevi ugotovljene dejanske okoliščine.

Dejanske okoliščine, v katerih je bila sklenjena kreditna pogodba, sta tako dolžni navesti stranki; posledice opustitve te dolžnosti nosi stranka, na kateri je dokazno breme za določeno dejstvo. Tožnica zatrjuje negativno dejstvo (da pojasnilna dolžnost ni bila opravljena), kar nakazuje, da dokazno breme nosi tožena stranka; potem, ko je ta dokazala, da je bila pojasnilna dolžnost vendarle v določeni meri opravljena, je procesno dokazno breme prešlo na tožnico. V tem smislu je treba razumeti presojo sodišča druge stopnje, ko je na podlagi navedenega in ob odsotnosti konkretnejših pojasnil tožnice, katere relevantne okoliščine so ji bile zamolčane ter kako se je realiziralo tveganje, na katerega naj ne bi bila opozorjena, zaključilo, da je bila tožnica ustrezno in zadostno poučena o tveganjih, ki jih prinaša sklenitev pogodbe z valutno klavzulo in spremenljivo obrestno mero, ter seznanjena z ekonomskimi posledicami, ki jih lahko ima sklenitev takšne pogodbe, vključno z možnostjo znatnega zvišanja vrednosti njene pogodbene obveznosti v domači valuti. Takšen zaključek nadalje vodi v sklep, da je bila pojasnilna dolžnost ustrezno in pošteno opravljena in da je zato pogodbeni pogoj (valutna klavzula v CHF) jasen in razumljiv, kar nadalje izključuje presojo njegove nepoštenosti.