na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL Sklep V Kp 44091/2016 - pravica do molka - privilegij zoper samoobtožbo - nedovoljen dokaz - odredba za hišno preiskavo - upravičen predlagatelj hišne preiskave - čas izvr...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Kazenski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
27.12.2017
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL Sklep V Kp 44091/2016
INTERNA OZNAKA (*)
VSL00007986
SENAT, SODNIK
Mateja Lužovec (preds.), Silvana Vrebac Arifin (poroč.), Mitja Šinkovec
INSTITUT VSRS
pravica do molka - privilegij zoper samoobtožbo - nedovoljen dokaz - odredba za hišno preiskavo - upravičen predlagatelj hišne preiskave - čas izvršitve odredbe za hišno preiskavo - hišna preiskava - predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov
PODROČJE VSRS
KAZENSKO PROCESNO PRAVO
IZREK
Pritožbe zagovornikov obtoženih A. A., B. B. in C. C. se zavrnejo kot neutemeljene.
JEDRO
Čas izvršitve hišne preiskave je pomemben element odredbe preiskovalnega sodnika, vendar ga v utemeljenih primerih preiskovalni sodnik lahko podaljša.
To, da je prvotno določen čas izvršitve hišne preiskave v trenutku podaje predloga za podaljšanje roka in izdaje "dopolnilne" odredbe že potekel (v taki situaciji bi sicer bilo bolj pravilno, da bi preiskovalni sodnik izdal novo odredbo za hišno preiskavo), ni taka nepravilnost, ki bi vplivala na zakonitost same odredbe in posledično zakonitost opravljene hišne preiskave.
Skladno z namenom predkazenskega postopka je upravičen predlagatelj za izdajo odredbe za hišno preiskavo državni tožilec, vendar to še ne pomeni, da dokazi, pridobljeni s hišno preiskavo, ki je bila opravljena na način in ob pogojih, ki jih določa ZKP, ni pa bila odrejena na predlog (upravičenega) tožilca, avtomatično pomenijo nedovoljene dokaze, na katere sodišče ne bi smelo opreti sodbe.
Ker bi policija do telefonskih številk obtoženih lahko prišla tudi na drug, zakonit način in ne le od same obtoženke v okoliščinah kršitve privilegija do samoobtožbe, se uradni zaznamek o razgovoru z obtoženko, opravljen sicer brez potrebnega pouka po 148. členu ZKP, iz spisa ne izloči.
Pravica do molka se razteza na vse izjave, tudi na tiste, ki morda na prvi pogled nimajo neposredne povezave z zaznanim kaznivim dejanjem.
To, da je prvotno določen čas izvršitve hišne preiskave v trenutku podaje predloga za podaljšanje roka in izdaje "dopolnilne" odredbe že potekel (v taki situaciji bi sicer bilo bolj pravilno, da bi preiskovalni sodnik izdal novo odredbo za hišno preiskavo), ni taka nepravilnost, ki bi vplivala na zakonitost same odredbe in posledično zakonitost opravljene hišne preiskave.
Skladno z namenom predkazenskega postopka je upravičen predlagatelj za izdajo odredbe za hišno preiskavo državni tožilec, vendar to še ne pomeni, da dokazi, pridobljeni s hišno preiskavo, ki je bila opravljena na način in ob pogojih, ki jih določa ZKP, ni pa bila odrejena na predlog (upravičenega) tožilca, avtomatično pomenijo nedovoljene dokaze, na katere sodišče ne bi smelo opreti sodbe.
Ker bi policija do telefonskih številk obtoženih lahko prišla tudi na drug, zakonit način in ne le od same obtoženke v okoliščinah kršitve privilegija do samoobtožbe, se uradni zaznamek o razgovoru z obtoženko, opravljen sicer brez potrebnega pouka po 148. členu ZKP, iz spisa ne izloči.
Pravica do molka se razteza na vse izjave, tudi na tiste, ki morda na prvi pogled nimajo neposredne povezave z zaznanim kaznivim dejanjem.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.